V EU letno nastane več kot 59 milijonov ton odpadne hrane (132 kg/prebivalca), obenem si več kot 42 milijonov ljudi ne more privoščiti kakovostnega obroka vsak drugi dan.

Na svetovni ravni se izgubi ali zavrže približno tretjina vse hrane, proizvedene za prehrano ljudi. Podatki za leto 2024 kažejo, da gospodinjstva ustvarijo več kot polovico celotne odpadne hrane (54 odstotkov) v EU (kar predstavlja 72 kg na prebivalca). Preostalih 46 odstovkov predstavljajo odpadki v verigi preskrbe s hrano (gostinstvo, trgovina, proizvodnja).

Hrana se izgublja ali zavrže vzdolž celotne verige preskrbe s hrano: na kmetiji, pri predelavi in ​​proizvodnji, v trgovinah, restavracijah in menzah ter v gospodinjstvih. Škodljivci, bolezni in ekstremne vremenske razmere prispevajo k izgubi hrane, medtem ko je dejavnikov, ki prispevajo k zavrženi hrani veliko več, predvsem pa so odvisni od nas samih.

Razmislimo o dejavnikih, ki vodijo do zavržene hrane:

• Nepremišljeno nakupovanje in načrtovanje obrokov.

• Nakupovalno okolje (npr. promocije, kot je "kupi eno, prejmi eno brezplačno", ki lahko vodijo do impulzivnega nakupovanja in pretiranega nakupovanja).

• Estetski vidik sadja/zelenjave (Ali je res potrebno, da so vsi sadeži/plodovi popolne oblike, jih morda lahko uporabim kljub estetskim napakam?).

• Nerazumevanje datumskih oznak "uporabno najmanj do" in "uporabno do", zaradi katerih se užitna živila zavržejo.

• Nezadostne veščine upravljanja s hrano (Ali znam uporabiti ostanke, vem kako shraniti ostanke obroka?).

• Prevelika velikost porcij.

• Neustrezno shranjevanje živil (Ali mi sadje in zelenjava pogosto splesnita/gnijeta? Se držim FIFO načela (first in-first out)? Porabim izdelke do konca, predem odprem nove?).

Zavržena hrana ni le odpadek – pomeni tudi zapravljeno vodo, energijo, čas in trud, ki so bili vloženi v njeno pridelavo. Vendar pa nam ponuja tudi priložnost, če le premoremo malo iznajdljivosti in ustvarjalnosti. Ostanki hrane so odlična priložnost za ustvarjalno kuhanje doma ali pa ponujajo priložnost za podjetništvo. V svetu že obstajajo restavracije, ki temeljijo izključno na jedeh, pripravljenih iz zavržene hrane (presežki trgovin, restavracij, kmetij), ustvarjajo se lokalne zadruge, aplikacije za razdeljevanje viškov hrane itd. In nenazadnje tudi raziskovalci razvijajo vedno več inovativnih načinov, kako ostanke hrane spremeniti v nekaj koristnega. Tako na Fakulteti za vede o zdravju pod vodstvom doc. dr. Borisa Kovača potekajo projekti, kjer jajčne lupine postanejo pomemben vir mikroelementov, sirotka se uporabi v terapevtske namene, pleveli se spreminjajo v okusne namaze itd.

Ostanki hrane tako predstavljajo hkrati izziv in priložnost za vse nas. Najprej si moramo prizadevati, da jih je čim manj. Kadar pa ostanejo, jih ne obravnavajmo kot odpadek, temveč jih začnimo prepoznavati kot dragocen vir – za razvoj novih živilskih izdelkov, trajnostne prehrane in pridobivanja energije.