Na mizah ni bilo cenikov, kavarna pa se v ničemer ni razlikovala od drugih, je portalu Riportal.net sporočil bralec po obisku kavarne Wagner, ki deluje v sklopu hotela Milenij v Opatiji.

"Vsekakor bi vstali in odšli, če bi videli cene. Enako so se odzvali ljudje, ki so sedeli za sosednjo mizo," je sporočil bralec. "Razumeli bi, če bi zahtevali specialiteto, ampak dva povprečna sendviča za 240 kun (32 evrov)?" je še dodal in portalu posredoval fotografijo računa in miz, na katerih ni cenikov.

Cene v lokalu so nadpovprečno visoke tudi v primeru napitkov. Za četrt litra soka, četrt litra gazirane pijače in en kapučino je treba odšteti po 38 kun (pet evrov), za četrt litra gazirane vode pa 35 kun (4,7 evra).

Da primer ni osamljen, pričajo fotografije računov iz nekaterih drugih lokalov na hrvaški obali, ki jih na družabnih omrežjih objavljajo turisti.

Cene pa na hrvaški obali niso visoke samo v gostinskih objektih, ampak tudi na tržnicah. Najdražja tržnica na Hrvaškem je v Rovinju, kažejo podatkih tržnocenovnega informacijskega sistema ministrstva za kmetijstvo (TISUP).

Kilogram breskev je na rovinjski tržnici v 23. tednu tega leta, med 6. in 12. junijem, stal 50 kun (6,6 evra), kilogram marelic ali češenj od 40 do 50 kun (5,3 do 6,6 evra), kilogram jagod 60 kun (osem evrov), kilogram čebule pa 20 kun (2,7 evra). To je enkrat več od hrvaškega povprečja, do katerega je TISUP prišel s primerjavo najvišje in najnižje cene na 17 tržnicah na Hrvaškem.

Cene na tržnicah so v primerjavi z notranjostjo države višje tudi v drugih mestih na hrvaški obali, kot so Pulj, Reka in Dubrovnik.

"V turističnih mestih je, ko pridejo tujci, ponudba praviloma nižja od povpraševanja, kupna moč turistov pa je dobra," je za hrvaški časnik Večernji list pojasnil predsednik Združenja hrvaških pridelovalcev zelenjave Vjekoslav Budanec. "To nima zveze s proizvodnjo oziroma s cenami, ki jih dobiva proizvajalec, ampak s preprodajalci in trgovci, ki vedno izkoristijo trenutne razmere," je dodal.