Namen novih pravil je "spodbuditi živahno ustvarjanje avdiovizualnih vsebin v Evropi in obenem ohraniti kulturno raznolikost", je ob predstavitvi novih pravil poudaril evropski komisar za konkurenco Joaquin Almunia.

Evropska filmska industrija je že večkrat izrazila zaskrbljenost, da Hollywood ogroža evropski trg. Francija si je na tej podlagi za zdaj tudi izborila, da je avdiovizualni sektor izvzet iz pogajanj EU in ZDA o prostotrgovinskem sporazumu.

Nadgrajena pravila o državnih pomočeh za filmsko industrijo

Evropska komisija je nadgradila pravila o državnih pomočeh za filmsko industrijo iz leta 2001. Spremenila je merila za ocenjevanje shem podpore, ki jih članice unije namenjajo filmom in drugim avdiovizualnim vsebinam.

Nova pravila omogočajo, da članice pomoč dodelijo več različnim dejavnostim, poudarjajo pravico članic, da same opredelijo kulturne dejavnosti, vredne podpore, uvajajo možnost dodelitve več pomoči čezmejnim produkcijam in spodbujajo filmsko dediščino.

Komisija z novimi pravili razširja področje uporabe državnih pomoči s filmske produkcije na vse faze avdiovizualnega dela, od osnovne zamisli do dejanskega predvajanja gledalcem.

Intenzivnost pomoči, ki se dodeli filmu, je načeloma še naprej omejena na 50 odstotkov proračuna za produkcijo. Stroške distribucije in promocije je mogoče kriti z enako intenzivnostjo pomoči. Po novem lahko koprodukcije, ki jih financira več kot ena država članica, zdaj prejmejo pomoč v višini do 60 odstotka proračuna za produkcijo.

Po drugi strani pa ni omejitev za pomoč za pisanje scenarijev, razvoj filmskega projekta ali za zahtevna avdiovizualna dela, kot jih opredeli vsaka država članica v skladu z načelom subsidiarnosti.

Nova pravila članicam tudi še naprej omogočajo, da upravičencem do ukrepov pomoči s področja avdiovizualnih del naložijo obveznost teritorializacije porabe.

Spodbujanje kulturne raznolikosti

Takšna omejitev pravil je po prepričanju komisije upravičena, saj spodbuja kulturno raznolikost, zaradi česar je treba ohraniti vire in strokovno znanje v okviru industrije na nacionalni ali lokalni ravni.

Spremenjena pravila zagotavljajo, da takšne obveznosti teritorializacije ostajajo sorazmerne s temi cilji. Države članice lahko zlasti zahtevajo, da se 160 odstotka dodeljenega zneska pomoči porabi na njihovem ozemlju.

Poleg tega lahko ne glede na višino odobrene pomoči, to pogojijo tudi z določili o najmanjši ravni izvedbe produkcijske dejavnosti na njihovem ozemlju. Ta raven pa nikoli ne more biti višja od 50 odstotkov proračuna za produkcijo.

Obveznost teritorializacije porabe še vedno v nobenem primeru ne sme presegati 80 odstotkov proračuna za produkcijo.

Poudarjen pomen ciljev v povezavi s filmsko dediščino

V novem sporočilu o kinematografiji je poudarjen tudi pomen ciljev v povezavi s filmsko dediščino, in sicer zlasti dejavnosti zbiranja, hrambe in dostopnosti evropskih filmov.

Države članice bi morale spodbujati in podpirati producente, naj kopijo del, ki so prejela pomoč, deponirajo za hrambo in za uporabo v nekomercialne namene, poudarjajo v Bruslju.

Članice unije morajo obstoječe sheme podpor filmski industriji z novimi pravili uskladiti v dveh letih.

Članice EU filmski industriji po bruseljskih ocenah letno namenijo tri milijarde evrov - dve milijardi evrov v obliki nepovratnih sredstev in ugodnih posojil ter milijardo evrov v obliki davčnih spodbud.

Približno 80 odstotkov teh sredstev je namenjenih filmski produkciji. Največji delež te podpore odobrijo Francija, Velika Britanija, Nemčija, Italija in Španija.