Kdaj bo Slovenija zaprosila za pomoč oz. ali so še možnosti, da programa ne bo?

Prepričana sem, da Slovenija ne bo zaprosila za pomoč. Zelo intenzivno se ukvarjamo z ukrepi, ki so potrebni, da ne bomo zaprosili za pomoč. Zaenkrat so govorice absolutno samo špekulacije.

Danes bo v DZ izredna seja, na katerem se bo začela obravnava proračunskih dokumentov za leti 2014 in 2015. Kakšen je vaš odziv na prve ocene Bruslja, v katerih naj bi bila kot pomanjkljivost izpostavljena premajhna osredotočenost na zmanjševanje tekoče porabe in odhodkov?

Uradnih odzivov iz Bruslja še nismo dobili, tudi to so lahko špekulacije. Dejstvo je, da smo proračun, ki smo ga podedovali od Janševe vlade, dobili v zelo slabem stanju. V prvih treh mesecih letos so zabeležili več kot 700 milijonov evrov primanjkljaja. Razmere smo uspeli stabilizirati, tako da je proračun avgusta že izkazoval presežek. Če bi naši ukrepi, ki veljajo v drugi polovici leta - dvig DDV in dogovor s sindikati javnega sektorja glede plač - delovali celo leto, bi bil letos proračunski primanjkljaj bistveno nižji. Ne da pa se konsolidirati javnih financ le z zmanjševanjem odhodkov, kar je delala prejšnja vlada, ali samo z zviševanjem prihodkov, ampak je prava srednja pot in to smo zdaj ubrali. Ocenjujem, da bomo to znali dobro zagovarjati tudi v Bruslju.

Kaj pa t.i. okostnjaki iz omar - zdaj novih 170 milijonov evrov za odpravo plačnih nesorazmerij, pa izbrisani; kje je manevrski prostor? Bo potreben rebalans proračuna, ki še niti ni sprejet?

V tem trenutku je proračun pripravljen popolnoma korektno. Prepričana sem, da bomo v dogovoru s sindikati uspeli rešiti tudi ta problem. Prav se mi zdi, da se ga rešuje celovito, na mizi pa imamo več različic, a jih še ne morem komentirati. Trenutno obveznosti ni za 170 milijonov evrov, ampak za 35 milijonov. Na žalost je to poleg ustavnih odločb glede upokojencev, regresa javnih uslužbencev, izbrisanih še en okostnjak, ki je letos padel iz omare.

Če bodo zahtevani popravki proračuna, kako boste to naredili brez večjih rezov v javno porabo?

Tudi Evropa spreminja svojo politiko do varčevanja, Sloveniji sta bili dani dve dodatni leti za konsolidacijo javnih financ. To smo upoštevali, zato ne pričakujemo novih dodatnih zahtev. Menim, da Bruselj nima pravice posega v smislu npr. ne smete uvajati davka na nepremičnine, ampak morate za enako višino sredstev znižati pokojnine oz. socialne transfere. Konsolidacijo lahko dosežeš z enim ali drugim. Dolgoročno pa so seveda pomembni učinki pokojninske reforme, na katero je bila prejšnja vlada zelo ponosna, a zdi se, da učinki niso tako dobri. Vseeno smo si vzeli leto dni za preučitev učinkov, enako za reformo trga dela, kjer pa sem vedno bolj prepričana, da tu ni bilo narejeno tako malo, kot nam očita gospodarstvo.

Kje je zgornja meja sredstev, ki jih je Slovenija še sposobna sama zagotoviti za sanacijo bank?

Zaenkrat so edini relevantni podatki številke Banke Slovenije, ki je kredibilna ustanova. Zato si ne bom dovolila nobenih špekulacij, kakšne bodo številke na koncu. Počakajmo na rezultate, a prepričani smo, da bodo rezultati takšni, da bo Slovenija to izpeljala sama. Naj se nekateri, ki kličejo trojko, zavedajo, kdaj so ti krediti nastali - naš bruto dolg se je najbolj povečal od leta 2005 do 2008, in sicer z 20 na 40 milijard evrov. In zdaj bodo oni grozili, kako hudo bo, če pride trojka. Naj se vprašajo, kaj so tedaj počeli. Bruto dolg Slovenije zdaj vse od leta 2008 vztraja na tej ravni. Dejansko plačujemo grehe tistega obdobja.

Gospodarske razmere v državi niso dobre, so pa manj slabe kot v prvem trimesečju. Gospodarska aktivnost je še vedno negativna, a v drugem četrtletju je bil padec 1,7-, v prvem pa 4,5-odstoten. Brezposelnost je nižja, proračunski primanjkljaj je stabiliziran, izvoz raste. In zdaj, po tej vseeno boljši sliki kot januarja in februarja, nekateri pravijo, da je treba klicati trojko - kje so bili pa prej, če je res tako?

Ali bomo zaprosili za program pomoči, bo torej jasno, ko bo znana višina potrebnih sredstev za sanacijo bank?

Takrat menim, da je naša dolžnost, da pogledamo, kako lahko najbolje in hkrati najceneje za državljane rešimo te probleme.

Ali bo država iskala svež kapital na mednarodnih finančnih trgih? Nekateri poznavalci menijo, da bi bilo to zdaj samomorilska misija...

Do konca leta smo lahko popolnoma mirni, lahko poplačujemo vse svoje obveznosti. Že maja ob zadnjem zadolževanju nam je marsikdo govoril, da nam ne bo uspelo. Pa nam je, po opravljeni konverziji je bilo to celo cenejše zadolževanje kot eno prej. Ključno je, da ne čakaš do konca, da nisi potisnjen ob zid. V tem trenutku še ne bi bilo samomorilsko, če so razmere na trgu, če so interesenti, ki so nam pripravljeni denar posoditi.

Dejstvo pa je, da se bo pred izvedbo določenih korakov, predvsem na področju sanacije bank, obrestna mera stežka znižala. Dejstvo je, da tu nismo odvisni sami od sebe. Čakamo na stresne teste, ki jih je od nas zahtevala Evropa. Mi smo bili pripravljeni junija, zdaj zamujamo in ostali v EU bodo morali razumeti, da zamujamo tudi zaradi njih in nam iti malo naproti. Če bi prve prenose naredili junija, bi imeli bistveno lažjo situacijo, ker bi imeli več časovnega manevrskega prostora.

Bi se bilo - s sedanje časovne točke - morda smiselno obsežneje zadolžiti že prej?

Sedaj je lahko gledati nazaj. Če bi vedela, da bodo nastali zamiki pri sanaciji bank, bi bilo verjetno smiselno. A bili smo trdno prepričani, da bomo to lahko naredili hitro oz. smo se pogovarjali - a Bruselj ni pristal -, da bi najprej očistili banke, potem pa delali stresne teste. Edini argument, da nas je EU v to prepričala, je bil, da bodo skozi stresne teste morale vse evropske države. Slovenija bo na Svetu EU, ko bomo govorili o bančni uniji, vztrajala, da bodo pogoji, ki veljajo za slovenske banke, veljali za vse banke v bančni uniji. Ne pristajamo na to, da bomo poskusni zajček.

Ste pa precej kritični do Bruslja...

V tem trenutku glede bank res.

A na nek način bo vaš partner pri reševanju...

Partner? Če je partner, potem se verjetno pogovarjamo in ne postavljamo enostranskih pogojev. Čeprav po drugi strani glede stresnih testov razumemo, da če ne bi tega naredili letos, bi morali pa prihodnje leto. Je pa res, da smo prvi. In zato bodo morali razumeti tudi naše zahteve, da to velja za vse. Kritična sem, ker mislim, da bi lahko določene stvari naredili že prej in imeli kakšne pozitivne rezultate, mislim predvsem na gospodarsko rast.

Prvi rezultati skrbnega pregleda NLB naj bi bili znani sredi oktobra. Ali boste počakali na konec vseh skrbnih pregledov in šele potem sporočili rezultate?

Prav je, da počakamo celoto in potem celovito sliko ne samo skomuniciramo, ampak tudi rešujemo.

Za 15 podjetij, določenih za privatizacijo, postopki že tečejo - kako pa je s pripravo celovite strategije za upravljanje z državnimi naložbami? Pred časom ste rekli, da si želite, da bi do konca leta prodali eno podjetje, eno banko?

Teh 15 podjetij je izvzetih iz strategije, ker smo se glede njih že odločili. Hkrati s spremembo zakona o SDH, ki je zdaj v javni obravnavi in menim, da ga bomo kmalu uskladili v koaliciji, se bo pripravila strategija. Glede prodaje banke slabo kaže, ker je težko najti vlagatelja, dokler ni rezultatov stresnih testov. Glede podjetja - gre za Helios - pa naj bi bili dogovori v sklepni fazi. To bi bil zelo dober signal, da smo resni.

Ali se vam zdi, da dovolj aktivno iščemo tuje investitorje?

Pot gospodarstvu smo začeli kar aktivno odpirati. Zadnja zelo pozitivna izkušnja je bil obisk v Srbiji, kamor sem peljala tudi pomembne gospodarstvenike, in kjer sva oba s predsednikom vlade Ivico Dačićem tudi sodelovala na poslovni konferenci. Dogovarjamo se, da bomo v nekaj evropskih industrijskih prestolnicah do konca leta pripravili investicijske konference, na katerih bomo predstavili ta prvi sveženj podjetij, za katere iščemo investitorje. Naša obljuba in zaveza ljudem pa je, da najdemo strateškega partnerja, tj. lastnika, ki bo skrbel za razvoj podjetja in ga ne bo zaprl, ter primerno kupnino skozi konkurenco.

Privatizacija je tudi eden od vzvodov za zmanjšanje političnega vpliva v podjetjih. Korporativno upravljanje je bilo na račun zadnjih dogodkov v Luki Koper deležno precejšnjih očitkov. Ali je ta poteza škodila Sloveniji tudi v očeh mednarodnih investitorjev?

Predlog zakona o SDH je bil v velikem delu usklajen tudi s protikorupcijsko komisijo, predvsem glede postopkov. En primer pa ne verjamem, da nam je v mednarodnih okoljih zelo škodoval. Sem pa že takrat povedala, da sem nad takimi koraki razočarana. Edino, kar se mi zdi v primeru Luke Koper sporno, je, da še danes ne vemo, kaj so bila merila in kriteriji, ki so jih kandidati za to mesto morali izpolnjevati. Ne strinjam pa se s tistimi, ki pravijo - tudi znotraj koalicije -, da lahko nadzorniku naročiš, kako bo glasoval.

Sami ste večkrat omenili, kako pomembna je politična stabilnost, podobni signali prihajajo iz Bruslja. Kakšna je vaša vloga pri zagotavljanju politične stabilnosti? Odločili ste se vezati zaupnico na proračun.

Kar je pomembno predvsem za politično stabilnost. S tem izpolnjujem zavezo, ki sem jo dala, ko smo podpisovali dogovor o sodelovanju v koaliciji. Hkrati se mi je zdelo prav, da zaupnico vežem na tako pomemben dokument, tudi zaradi opozoril iz Bruslja. Še posebej, ker verjamem, da je dober in da ne bo potreboval rebalansa v začetku prihodnjega leta, na kar bi lahko vezala zaupnico. In kar nekaj kompromisov je bilo treba skleniti, da smo ga koalicijsko uskladili.

Opozicija vam očita ravno to, da zaupnico vežete na koalicijsko usklajen predlog in niste dovolj pogumni, da bi jo vezali na kaj manj usklajenega.

To je njihova ocena. Proračuna ni tako lahko sestaviti, kot govorijo v opoziciji. Vezavo zaupnice na proračun pa so koalicijski partnerji lahko pričakovali tudi že v času usklajevanja proračuna, saj sem jim namreč že prej povedala, da bo moj korak po vsej verjetnosti takšen. Navsezadnje pa se mi zdi prav, da v koaliciji uskladimo stvari prej in ne izsiljujemo eden drugega z zaupnico v parlamentu. Doslej smo se uspeli uskladiti glede vsega in verjamem, da bo tudi naprej tako.

Kljub uspešnemu usklajevanju pa smo tudi v vaši koaliciji priča nekaterim nesoglasjem. Se nam obeta še kak koalicijski vihar?

V vladi smo štiri stranke in imamo različne poglede na določena vprašanja in to je pričakovati tudi v prihodnje. A to, kar se je se je dogajalo ob sprejemanju proračuna, ni bil vihar. Čeprav morda kdo znotraj koalicije stori kaj, da bi si okrepil javnomnenjsko pozicijo.

A morda je prav, da še enkrat povem: nikoli se nismo pogovarjali o zniževanju pokojnin. Res smo se pogovarjali o redefiniciji letnega dodatka za rekreacijo in iskali prihranek med 40 in 50 milijoni evrov. Ob tem smo bili pripravljeni na kompromis, da tistim z najnižjo pokojnino damo celo nekaj več, a bi to pomenilo, da bi mejo 622 evrov prestavili nekoliko nižje. Torej, če bi bil res tak vihar, ne bi tako hitro našli kompromisa in uskladili proračuna. Sama sem bila pravzaprav ves čas usklajevanja glede proračuna mirna. Res pa je, da nisem želela posameznih ukrepov javno razlagati. Prav je, da jih predstavimo, ko jih uskladimo. Ker vsake stvari posebej nima smisla razpihovati.

Enako je bilo z minimalno plačo, kjer se nikoli nismo pogovarjali, da bi se nižala. Pogovori so tekli v smeri, da bi se za določeno obdobje v posameznem podjetju socialni partnerji lahko dogovorili, da bi bila ta plača lahko tudi nižja. A to bi moral biti dogovor, v katerega bi, denimo, lahko zapisali tudi pogoje, omejitve za menedžment... A takoj, ko se začne o neki stvari razpravljati, se že napoveduje cesta...

Kakšno je sodelovanje z opozicijo?

Moja izkušnja je, da z največjo opozicijsko stranko sodelovanje praktično ni možno, skratka niso pripravljeni na noben kompromis. Medtem ko sta se SLS in NSi pripravljeni pogovarjati. Tak primer je bilo denimo sprejemanje fiskalnega pravila, tudi proračuna. To so stvari, ki se v naši državi dogajajo prvič. Noben predsednik vlade še ni predstavil proračuna opoziciji, preden bi bil sprejet na vladi. Pa to ne pomeni, da želim njihovo podporo. Preprosto sem hotela, da vedo, kaj je v proračunu vključeno. Enako je bilo s socialnimi partnerji. Sejo vlade smo prestavili, da bi jim ga predstavili, oni pa so po dveh minutah vstali in zapustili sestanek. To je bila zelo dobra šola zame.

Kako gledate na aktualni predlog NSi za sklenitev širšega partnerstva politike in civilne družbe, ki bi ga moderiral predsednik republike Borut Pahor?

Že kar nekaj časa pred njimi sem omenjala in še vedno menim, da je v Sloveniji potreben nek širši družbeni dogovor. To je praktično ista stvar, o kateri govori predsednica NSi. Jaz sem takoj za to in res mislim, da je potreben. Ne gre pa tu le za proračun in kratkoročne ukrepe, ampak predvsem za dolgoročne. S tem družbenim dogovorom bi namreč morali doreči, po kateri poti želimo - po poti skandinavskih držav z visokimi davki in ohranitvijo relativno visokih socialnih pravic ali po poti baltskih držav z nižjimi davki, a izjemno nizko stopnjo socialnih pravic. Sama te druge poti, ki jo nekdo želi pripeljati v Slovenijo skozi drugo republiko, za državo ne bi izbrala. Prepričana sem, da tudi večina naših državljanov ne.

Naša pot je srednja pot, pri čemer z davki, kot je dvig DDV in nepremičninski davek, bolj obremenimo tiste, ki imajo ali trošijo več.

Zato je torej družbeni dogovor pomemben in zato se strinjam s pobudo NSi, da se pogovarjamo. Tudi če vodenje teh pogovorov prevzame predsednik republike. Bo pa treba dati na mizo kar precej argumentov, da poiščemo pot, s katero bi se strinjala večina, v kratkem času pa to po moje ni možno.

Vedno več slišimo zgodb o stiskah ljudi, revščini. Vas čisto osebno, kot žensko, mati, prizadenejo?

Zelo me prizadenejo in lani smo se v opoziciji zelo angažirali, da smo uspeli zagotoviti dodatna sredstva za brezplačno prehrano v šoli, da imajo otroci vsaj enkrat na dan topel obrok. Je pa dejstvo, da moramo v Sloveniji zagotoviti boljšo gospodarsko rast, da bomo dobili nova delovna mesta in znižali brezposelnost. Za to pa rabimo takojšnjo sanacijo bank. Skratka cel niz korakov je, ki morajo slediti eden drugemu, da bomo prišli do tja. In zato, da bomo lahko pomagali najšibkejšim, bo mogoče s tem družbenim dogovorom treba doreči tudi, kaj bomo komu vzeli. Zdi se mi prav, da tisti, ki imamo več, tudi več prispevamo k tej družbi, socialni družbi.

Kdaj bomo izšli iz krize?

Po aktualnih gospodarskih napovedih leta 2015. Moje osebno prepričanje pa je, da če uspemo sanirati banke, že v letu 2014.

 Minuli teden smo spremljali tudi pestro strankarsko dogajanje PS. Kako gledate na razplet?

Osebno sem bila že na začetku proti sklicu kongresa to jesen, in sicer zato, ker menim, da je prav, da katera koli stranka, ne le PS, dobi svojega vodjo neposredno pred volitvami.

Da tudi tisti, ki se bodo s stranko pogovarjali po volitvah, vedo, da je to nekdo, s katerim bodo sodelovali cel mandat. Drugi razlog je bil, da menim, da se v tem trenutku PS nima časa ukvarjati sama s seboj.

Tudi če sem osebno, kot Alenka Bratušek, politično kaj izgubila s tem, da sem pristala na odložitev kongresa, mislim, da je to edina stvar, ki sem jo morala narediti. V tem trenutku ni na prvem mestu Alenka Bratušek, na prvem mestu je država.

Pomembna pa se mi zdita soglasna podpora izvršnega odbora in dejstvo, da kongresa nismo prestavili le za nekaj časa, ampak na čas pred volitvami.

Bi si želeli podporo Zorana Jankovića?

Prepričana sem, da mi je gospod Janković svojo podporo dal s tem, ko je omogočil, da oblikujem vlado.

Torej ne pričakujete sklica izrednega kongresa?

Tega ne pričakujem. Predvsem zato, ker sva oba kandidata dala soglasje za preložitev kongresa. Z Zoranom Jankovićem sicer od četrtka nisem govorila.

V koaliciji pa so odložitev kongresa vendarle različno sprejeli. Nekateri so si oddahnili, drugi menijo, da je odločitev polovičarska. Ste se danes na kolegiju pogovarjali o tem?

Povedala sem jim podobno. In bili so enotni, da dogajanje v PS ne bo vplivalo na delo vlade. Kot pravim, če bi gledala na svoj oseben interes, bi bilo zame bolje, da bi kongres bil, da bi videla, kje sploh stojim pri članih. A sem dala osebni interes na stran.

Koalicija torej ostaja za zdaj trdna, kaj pa vlada? Kar nekaj se je govorilo o možnih menjavah, tudi odhodih, ena interpelacija je že vložena, druga se še obeta ...

Tudi to so bile špekulacije novinarjev, z nobenim ministrom se o tem nisem pogovarjala, tudi mi nihče ni omenjal odhoda. Dejstvo pa je, da bom ministra ali ministrico zamenjala, če z njihovim delom ne bom zadovoljna.

Torej ste zaenkrat z njimi zadovoljni?

Da.