Bratuškova je uvodoma zavrnila očitke, da vlada v postopku sprejemanja zakona o davku na nepremičnine ni bila pripravljena komunicirati z javnostjo. Kot je opozorila, se je denimo sama na temo davka dobila tako s predstavniki kmetov kot obrtnikov.

Ob tem je ocenila, da je SLS pri nasprotovanju davku ostala sama. Skladno s tem je prepričana, da jih v SLS ne skrbi stiska prizadetih temveč župani iz vrst njihove stranke, ki jim zdajšnja ureditev omogoča "bistveno manj" transparentno delovanje, kot jim ga bo nova.

Davek na nepremičnine je eden najbolj razširjenih davkov v EU

Predsednica vlade je v nadaljevanju ponovila, da je davek na nepremičnine eden najbolj razširjenih davkov v EU in da ga ne poznata le Malta in Hrvaška. Tudi po višini obdavčitve bo Slovenija na povprečju unije, je pristavila.

Poleg tega je davek na nepremičnine po njenih besedah davek od premoženja in ne od rednih dohodkov. "Kdor ima več, bo plačal več," je poudarila. To je "absolutno" pravično, verjame.

V zvezi z negativnim vplivom davka na gospodarstvo je pojasnila, da je govorila z več direktorji in da so ji ti dejali, da bodo po novem plačevali enako ali celo manj.

Dotaknila se je tudi kmetov in spomnila, da so v pogovorih z njimi v postopku sprejemanja zakona "zelo popustili". Ob tem je bila kritična, saj da bi bili lahko traktorji, ki so se protestno vozili okoli državnega zbora, vredni po 150.000, 200.000 evrov.

Precej huje bi bilo, če bi bil sprejet krizni davek

Tudi povprečna slovenska družina, ki ima stanovanje v velikosti 68,7 kvadratnega metra, ocenjeno na 78.000 evrov, naj po novem ne bi bila bistveno bolj prizadeta - razlika naj bi znašala tri evre. Precej huje bi bilo, če bi bil sprejet krizni davek, ki ga je predlagala SLS, je zatrdila. Če bi nekoga s povprečno plačo obremenili s kriznim davkom, bi ta plačal 10-krat več kot sedaj, je izračunala.