Da je delo pri njih zelo dobro in varno organizirano, po Sedevčičevih besedah kaže podatek o zelo nizkem številu vdorov okuženih bolnikov v belo območje; zabeležili so le nekaj posameznih primerov, kjer pa do prenosa okužbe na druge bolnike in osebje ni prišlo.

Kot je povedal na dopoldanski vladni novinarski konferenci, so jih prizori iz Italije že zgodaj spodbudili k ukrepanju. Uvedli so spremenjeno delovanje bolnišnice tako, da so covidni bolniki čim bolj ločeni od drugih. Pred urgentnim centrom so postavili najprej šotore, nato bivalne zabojnike. Za bolnišnično zdravljenje covidnih bolnikov so preoblikovali staro bolnišnično zgradbo, ki je odmaknjena od večine drugih bolnišničnih dejavnosti in ne premore osrednjega prezračevalnega sistema, ki bi sicer lahko predstavljal pot prenosa okužbe.

V prvem valu epidemije je bilo v goriški regiji k sreči izjemno malo okuženih, še manj obolelih in nič hospitaliziranih, je spomnil Sedevčič. V drugi val so vstopili bolj pripravljeni. V stari bolnišnični zgradbi so najprej uredili prostore za negovalni oddelek za bolnike s covidom-19, kamor so kot prva bolnišnica v Sloveniji sprejeli 22 asimptomatskih oskrbovancev domov za starejše iz drugih delov države.

Kasneje so negovalni oddelek še širili ter ga preoblikovali v akutni oddelek in enoto za intenzivno terapijo za covidne bolnike. "Velik izziv predstavlja ustrezna medicinska oprema, ki je nimamo dovolj, vendar se na tem področju stanje bistveno izboljšuje, saj vsak dan prispe kak kos nove opreme," je povedal Sedevčič. Dodal je, da gre tu v največji meri zasluga ministrstvu za zdravje, ki jim je omogočilo nabavo dražjih aparatur, sredstva pa so jim pripravljeni v velikem številu donirati tudi lokalno gospodarstvo, posamezniki in novogoriška občina. Med opremo, ki jim je primanjkuje, je omenil predvsem monitorje za nadzor vitalnih funkcij, oksimetre, prenosni rentgenski aparat in ultrazvočni aparat.

Še večji izziv po njegovih besedah predstavlja kader, ki ga je kronično premalo predvsem na področju zdravstvene nege, zaradi česar so morali bolnišnično delo reorganizirati z združevanjem oddelkov. Sicer pa jim pri delu pomagajo vsi njihovi specializanti in tudi prostovoljci. Skupaj je v delo na oddelku za covidne bolnike vključenih deset zdravnikov in 38 zaposlenih s področja zdravstvene nege. Vsem se je za njihovo delo zahvalil. Kot je dejal "delajo v izjemno težkih in stresnih pogojih z eno samo željo: pomagati bolnikom".

Ob tem pa je dodal, da skorajda ne mine dan, da jih "dobrotniki ne bil presenetili s kulinaričnimi presenečenji" in s tem pokazali, da jim je mar za njih in njihovo delo in da cenijo trud, ki ga vlagajo v zdravljenje bolnikov.

Na današnji dan se v šempetrski bolnišnici na navadnem oddelku za covidne bolnike zdravi 27 oseb, sedem jih zdravijo v enoti za intenzivno terapijo. Skupaj so doslej zdravili 106 covidnih bolnikov, od tega 12 v enoti za intenzivno terapijo. Polovica jih je iz občin, ki tudi sicer gravitirajo v njihovo bolnišnico, drugi so iz ostalih predelov Slovenije. Povprečna starost covidnih bolnikov pri njih je 72 let, najmlajši je bil star 27 let, najstarejši pa 99 let. Do danes je v bolnišnici umrlo 16 covidnih bolnikov. V povprečju so bili stari 86 let.

Kot je poudaril Sedevčič, pa niso pozabili niti na ostale bolnike. Redno dejavnosti so zagotavljali vse do konca oktobra, zdaj to ni več mogoče v celoti. Urgentni center pa deluje kot običajno in ne bodo zavrnili nobenega urgentnega pacienta, je poudaril.