V tradicionalni igri tenisa, ki že več kot stoletje privablja navdušence po vsem svetu, so linijski sodniki pomemben del dogajanja. Toda napredek umetne inteligence (AI) spreminja pravila igre. Na turnirju v Wimbledonu, kjer so linijski sodniki prisotni že 147 let, bodo njihove naloge od leta 2025 prevzeli avtomatizirani sistemi, imenovani electronic line calling (ELC). Ta primer sproža pomembno vprašanje: ali bo tudi vaš poklic kmalu nadomestila umetna inteligenca?
BO VAŠE DELOVNO MESTO KMALU PREVZELA UMETNA INTELIGENCA? Raziskava razkriva, kateri poklici so najbolj ogroženi
Trendi
Raziskava o vplivu umetne inteligence na delovna mesta
Raziskava, ki jo je izvedlo podjetje Nokia Bell Labs s sedežem v Cambridgeu, ponuja vpogled v to, kateri poklici so v največji nevarnosti, da jih nadomesti umetna inteligenca. Razvili so Indeks vpliva umetne inteligence (Artificial Intelligence Impact - AII), ki meri, kako zelo so naloge posameznega poklica povezane z najnovejšimi dosežki umetne inteligence. Raziskava je analizirala več kot 24.000 patentov, povezanih z AI, ki so bili prijavljeni med letoma 2015 in 2022, da bi določili, katera delovna mesta so najbolj ranljiva. Ugotovitve kažejo, da umetna inteligenca ne bo nadomestila le rutinskih nalog, ampak lahko vpliva tudi na bolj kompleksne poklice, kot so diagnosticiranje zdravstvenih stanj, programiranje in nadzor letalskih poti. To pomeni, da niso več ogrožena le fizična dela, ampak tudi delovna mesta, ki zahtevajo visoko stopnjo izobrazbe in usposobljenosti.
Deset poklicev, ki so najbolj ogroženi zaradi napredka umetne inteligence:
- Tehnik za kardiologijo
- Inženir medijske produkcije
- Tehnik za jedrsko medicino
- Kontrolor zračnega prometa
- Tehnik za slikanje z magnetno resonanco (MRI)
- Tehnik za elektromehaniko in mehatroniko
- Ortodont
- Distributer in upravljalec električne energije
- Nevrolog
- Upravljalec industrijskih viličarjev in traktorjev
Pri teh poklicih gre za specializirana znanja in spretnosti, ki zahtevajo dolgoletno izobraževanje in usposabljanje. Toda zaradi hitrega razvoja AI so njihova delovna mesta vse bolj pod vprašajem.
Katere panoge so najbolj ranljive?
Raziskava je razkrila, da so najbolj ranljive panoge zdravstvo, znanstvene in tehnične storitve ter industrija tehnologije. To je zato, ker so napredki na teh področjih usmerjeni v avtomatizacijo kompleksnih kognitivnih procesov, kar omogoča, da AI izvaja naloge, ki jih prej ni bilo mogoče avtomatizirati.
Kaj lahko storijo delavci in delodajalci?
Raziskovalci poudarjajo, da je zdaj pomembno, da tako delavci kot delodajalci začnejo prilagajati obstoječe delovne procese in preučijo, kako lahko umetna inteligenca dopolnjuje človeško delo namesto, da ga v celoti nadomesti. Pomembno je spodbujati stalno učenje in pridobivanje novih spretnosti, da bi lahko delavci ostali konkurenčni v vse bolj digitaliziranem svetu.