Roman Vodeb

"Nositi maske predstavlja za običajnega človeka veliko neugodje. Maske so za nošnjo neprijetne in nadležne. Določeni tipi neubogljivih ljudi pa strašansko trpijo, če se morajo nečemu pokoriti. Nečemu, kar jih moti, kar jih spravlja ob živce – če je za njih neprijetno," razlaga Vodeb.

Kot pojasnjuje, človeka vodi načelo ugodja in zato počne tisto, kar mu je prijetno, kar mu je 'fajn'. Izogiba pa se stvarem, ki mu nosijo neugodje.

"Takšnim neukrotljivim neubogljivcem je nemogoče vsiliti norme, na katere niso navajeni oziroma jih nimajo ponotranjenih. Navadno gre za ljudi, ki imajo veliko samozavest in so istočasno brez ponotranjenih moralnih norm (v močnem Nadjazu)," pojasnjuje.

Eden od pozivov na družbenem omrežju Facebook.

Vodeb: mnogi se otepajo mask tudi zato, ker so zmanipulirani

Oporekanje avtoriteti je povezano z oporekanjem ojdipskemu očetu (op. Ojdipovski kompleks je pojav, ko otrok moškega spola že v podzavesti usmerja svoja prva ljubezenska čustva k materi in prva čustva sovraštva k očetu, na katerega je pogosto bolestno ljubosumen), pravi Vodeb.

"Mnogi se otepajo mask tudi zato, ker so zmanipulirani s strani različnih teorij zarote, ki hočejo v osnovi demantirati covid-19 oziroma trdijo, da aktualni koronavirus ni nevaren in se ga ne da kar tako nalesti. Ti teoretiki zarote, med katerimi so nekateri pravi 'bolniki', svoje nanašalne blodnje povezujejo z maskami – češ, da so nepotrebne, škodljive in da ne služijo ničemur drugemu kot discipliniranju oziroma zasužnjevanju ljudi."

Vodeb se ne strinja, da je pri ljudeh prisoten strah pred nošenjem mask. Bolj verjame, da imajo mnogi ob tem velike pomisleke, ker ne morejo dojeti razsežnosti preventivnih ukrepov, ki jih predpisuje uradna stroka.

"Kot sem že dejal, mnogi nasedajo teorijam zarote, so celo njihovi apriorni, fanatični pristaši. Po drugi strani pa so ukleščeni v Dunningov-Krugerjev efekt, kar pomeni, da so ujetniki lastnega neznanja in istočasno velike samozavesti. V tej eksplozivni psihološki zmesi se popolnoma zavozlajo in zaidejo v popolnoma nekonstruktivno, neproduktivno in nezdravo, avtodestruktivno – življenjsko in tudi družbeno škodljivo smer."

Nasprotovanje uradni znanosti je nasledek infantilne dispozicije, ko je otrok nasprotoval staršem

Ne gre toliko za to, da ti ljudje niso sposobni upoštevati nasprotnega oziroma drugačnega mnenja kot mogočega. Kot poudarja Vodeb, je njihov osnovni problem apriorno odbijanje uradne, strokovno-znanstvene argumentacije oziroma interpretacije.

Ko uradna znanost oziroma stroka nekaj reče, to običajno politika podpre. V nekaterih ljudeh to povzroči apriorni odpor do sprejemanja. "Nasprotovanje uradni znanosti, stroki oziroma politiki je v resnici nasledek neke infantilne dispozicije, paradigme, v kateri je otrok nasprotoval starševskim interpretacijam določenih 'resnic', beri: bolj je verjel in zaupal sebi kot staršem," razlaga psihoanalitik in dodaja:

"Freud je omenjal, da se otrok sam pri sebi najbolj upira starševskemu zavajanju in lažem povezanih s spolnostjo, z idejo o spočetju otrok. Sprašuje se, kako otroci prihajajo na svet, starši – kot prve avtoritete – pa mu lažejo. In otrok to ve. V odraslosti se uklešči v 'psihotičen' in zavajajoč občutek oziroma idejo, da mu uradna znanost ali stroka (politika, vlada, država) laže in ga zavaja. V tem kontekstu vidim problematično oziroma pomembno zavajanje otrok v kontekstu spoznanja, kdo je v resnici Dedek Mraz, Božiček, Miklavž, česar Freud ni izpostavil."

Da se nekateri ljudje ob nošenju mask počutijo kot, da nosijo nagobčnik, Vodeb pojasnjuje, da ima človekovo nezavedno svojo logiko, ki je včasih kar malce otročja oziroma divja, ker ima v resnici simbolno ozadje.

"Imeti nagobčnik, torej masko, na simbolno-nezavedni ravni pomeni spontano, nezavedno sugeriranje molčečnosti in krotkosti. Dolgotrajno nošenje mask – več ur dnevno, več tednov, mesecev – dejansko lahko skozi koncept sugestije učinkuje na ljudi v smeri večje molčečnosti z manj manifestiranega kritičnega nasprotovanja."

Človekovi simbolni procesi ne delujejo samo v sanjah, ampak tudi v budnosti in dolgotrajno nošenje mask človeka na nek način zasužnji, kar je še ena primerjava, ki se pojavlja v javnosti.

Nasprotovanje avtoriteti je spontana tendenca

"Zasužnjenje pomeni manj jasno izrečenega kritičnega mišljenja, torej oporekanje nosilcem moči in oblasti in hkrati zapovedi nošenja mask. Vedeti pa moramo, da nošenje mask ni skrbno načrtovan politični cilj z namenom utišanja ljudi, pač pa logičen sklep medicinske stroke, ki želi obvarovati ljudi prek okužbami."

Seveda je mogoče, da človek uvidi in se posledično strezni, spametuje, še pravi Vodeb. A največ se človek nauči iz lastnih napak.

"Nasprotovanje avtoriteti je pač spontana tendenca, ki ima vselej psihično oziroma infantilno pogojeno podstat, beri: nezavedne temelje. V tem primeru so pač vezani na tisto prvo oporekanje avtoriteti, ki je otroka zavajala o določenih resnicah, vezanih na seksualnost. Znan je primer, ko se je v ZDA nekdo norčeval iz resnosti covid-19. Njegove zadnje besede pred smrtjo so bile, 'zdaj pa vidim, da sem se zmotil, ko sem podcenjeval resnost virusa'," zaključuje Vodeb.