Stavbe, njihova gradnja in pridobivanje gradbenih materialov povzročajo približno 40 odstotkov vseh izpustov ogljikovega dioksida na Zemlji, skupna pozidana površina pa se bo po pričakovanjih do leta 2050 trikrat povečala, je v osrednjem nagovoru opozoril ameriški arhitekt Alan Organschi.

Zdaj se les in drugi obnovljivi materiali uporabljajo predvsem za gradnjo individualnih hiš, ki zavzemajo preveč površine, medtem ko tam, kjer je gostota prebivalstva višja, gradijo iz materialov, ki povzročajo škodo okolju. Tudi izkoriščanje gozdov je neučinkovito, preveč lesa gre med odpadke, gozd pa se ne obnavlja, kot bi se moral, je še dejal.

"Želeli bi si popolnoma zamenjati materiale iz neobnovljivih virov, seveda pa danes še nimamo rešitev za vse," pa je ob robu konference povedala direktorica InnoRenew CoE Andreja Kutnar. Zato je pomemben prenos znanj med znanostjo, gospodarstvom in izobraževanjem. "Mi znanstveniki in Innorenew si želimo, da bi tudi iz manj kakovostnih lesnih vrst, ki jih imamo v naših gozdovih, naredili materiale, s katerimi lahko gradimo ne samo hiše, ne samo stolpnice, ampak mesta," je poudarila.

Po njenih besedah je izredno pomembno, da se naučimo za gradnjo uporabljati les iz plantažnih nasadov dreves, na primer topolov, ki se ga zdaj uporablja le za tiste namene, pri katerih strukturne lastnosti niso pomembne. Znanost je napredovala do te mere, da tak les lahko uporabimo, zdaj je treba prepričati gospodarstvo, da se odloči vlagati v takšne tehnologije, je še dejala Kutnar.

Mednarodna konferenca InnoRenew CoE 2023 poteka pod geslom Interdisciplinarne rešitve za trajnostne stavbe. Na njej razpravljajo o več temah, od strukture materialov do estetike oblikovanja.