"Delo Okounkova odraža starodavno idejo matematike, da se vsa matematična področja prepletajo v enem velikem družinskem drevesu, kjer se skrivajo povezave, ki čakajo na odkritje. V času, ko je tudi matematika vedno bolj specializirana, je to danes zelo težko doseči," so zapisali v univerzi.

Okounkov po njihovih pojasnilih ni le povezal širokih področij matematike, ampak je z raziskovalnim delom in sodelovanji pripomogel k reševanju problemov na področju fizike in kemije. Hkrati so se tehnike, ki jih je s sodelavci razvil na enih področjih matematike, izkazale za uporabne na drugih področjih matematike.

Ugledni ruski matematik je ob tej priložnosti odgovoril tudi na nekaj vprašanj portala STAznanost.

V svetu matematike je Fieldsova medalja enakovredna Nobelovi nagradi. Kako je to priznanje vplivalo na vaše življenje in še posebej na vašo kariero?

Nagrada je prinesla predvsem dodaten občutek odgovornosti do matematike in znanosti na splošno. Nagrajenci smo na nek način ambasadorji svojega znanstvenega področja in kot taki imamo na primer priložnost opravljati pogovore, kakršen je ta. Pri tem je moja dolžnost spregovoriti o velikem pomenu in neizmerni lepoti matematike. Po eni se pogovarjamo o pomenu matematike za celotno sodobno družbo, ki se izrazito opira na vrsto procesov, naprav in poklicev, ki slonijo ravno na matematiki. Pomembno je, da znamo to ceniti, čeprav se z matematiko ne ukvarjamo neposredno. Po drugi strani pa poskušam zlasti mladim posredovati sporočilo, da je matematika zelo lepo področje, ki daje veliko zadoščenja, ter da je študij in ukvarjanje z matematiko ne zgolj pragmatično, ampak tudi zabavno početje.

Običajno matematika ni eden od najbolj priljubljenih predmetov v šoli. Kakšne so bile vaše izkušnje z matematiko v zgodnjih letih? Kdaj ste zares začutili, da se želite v življenju ukvarjati s tem področjem?

Matematika je različno priljubljena v posameznih šolah in najbrž podobno velja za posamezne države. Morda pa sem imel res srečo odraščati v Moskvi, v ozračju užitka in navdušenja nad matematiko in drugimi predmeti, ki so jih promovirali ne zgolj naši učitelji, temveč tudi matematični krogi in na drugih dogodkih, olimpijadah itd. Moja žena je na primer imela zelo podobno izkušnjo, zato se je odločila, da bo v svoji službi, ki je povezana z upravljanjem premoženja, kot na primer pokojnin, dotacij itd., uporabljala kvantitativne metode. Žal pa mnogi podobno delo opravljajo brez upoštevanja matematičnih modelov. Vsi prostovoljci, ki sem jih srečal tu na kongresu, gojijo iskreno zanimanje in morda celo strast do matematike, tako da sem prepričan, da lahko mladim predstavimo matematiko, kakršna je v resnici, na veliko načinov. In res gre za neverjetno lepo in vznemirljivo področje.

Rusija je ena izmed vodilnih držav na področju matematike na svetu, vi pa delate tudi na Univerzi Columbia v ZDA, ki velja za najnaprednejšo na tem področju. Katere države ali regije so trenutno med najbolj propulzivnimi v matematiki? Kje poteka najhitrejši znanstveni razvoj?

Napredek v matematiki gre z roko v roki s splošnim naraščanjem dojemanja pomena znanosti in tehnologije (pomislite na čas Sputnika) in z dotokom mladih talentov. Jasno je, da bo tako zelo številčna država, kot je Kitajska, ki je usmerjena v izobraževanje in tehnološki razvoj, v bližnji prihodnosti postala vodilna država. Na globalni ravni pa moramo poskrbeti, da noben del sveta ne bo zamudil tranzicije v novi digitalni in zelo matematični svet.

Kateri so po vašem mnenju ključni znanstveni izzivi, s katerimi se ukvarja sodobna matematika? Kje se njene ugotovitve najbolj uporabljajo?

Moja lastna zanimanja so vezana na matematično fiziko, ki poskuša dati čim natančnejšo matematično razlago sveta okoli nas. To je seveda povezano s številnimi ključnimi vidiki delovanja naše družbe - od odkrivanja novih tem in pojavov do njihovega vključevanja v praktične in tehnične rešitve. Matematika ponuja predvsem jezik, ki ga lahko uporabljamo za opisovanje naravnih fenomenov, ta isti jezik pa se je od Pitagore do Galileja in od Newtona do Einsteina pa vse do današnjih dni ogromno spremenil.

Pitagora je menil, da se vse, kar obstaja na svetu, lahko opiše z ulomkom (in to se še zrcali v našem jeziku, ko rečemo, da nekdo misli "racionalno", torej z ulomki). Zato je nastala velika vrzel v njegovem pogledu na vesolje, ko je bilo ugotovljeno, da diagonala kvadrata, ki je kvadratni koren števila dva, ni racionalno število. Od takrat je predstava o tem, kaj je število ali kaj je geometrijski lik oziroma katere matematične strukture naj bi uporabljali za opisovanje sveta okoli nas, doživela revolucionarne spremembe. Do leta 1915 so matematiki razvili čudovit jezik klasične Riemanove geometrije, da bi lahko Einstein zapisal svojo slavno enačbo splošne relativnosti.

Upajmo, da je do danes matematika že dovolj napredovala, da bo novi Einstein lahko oblikoval teorijo, ki bi gravitacijo in kvantne fluktuacije obravnavala na obvladljiv način. Nalašč sem uporabil besedno zvezo "obvladljiv način", ker po razvoju jezika moramo najprej ugotoviti, kaj nam v resnici pove o vedenju fizikalnih sistemov. V zadnjih letih je prišlo na primer do pomembnega teoretičnega in numeričnega napredka pri analizi Einsteinove enačbe. Morda najvidnejši dogodek je bila teoretična napoved in poznejše eksperimentalno opazovanje oblike gravitacijskega vala pri združitvi črnih lukenj.

Z ženo sva izjemno ponosna, da je naša starejša hči del zelo velike skupnosti znanstvenikov, ki se ukvarjajo s temi vprašanji. Mlajša hči pa začenja dodiplomski študij na področju dvodimenzionalnih materialov, ki je bilo obravnavano kot nerealen model v matematični fiziki, dokler niso izredno tanke, v bistvu dvodimenzionalne naprave začele osvajati svet.

Trenutno ste na 8. Evropskem kongresu matematike, ki poteka v Sloveniji. Je to za vas prva akademska in profesionalna priložnost za stik s slovenskimi matematiki in univerzitetnimi oddelki za matematiko ali ste se z njimi srečali tudi pred 8ECM? S kom večinoma?

To je moj prvi obisk v Sloveniji, vsekakor pa sem že prej sodeloval s slovenskimi matematiki tako v zvezi z raziskovalnimi kot tudi drugimi zadevami. V času priprav na 8ECM je bilo teh stikov veliko, poleg tega pa je Klavdija Kutnar, rektorica Univerze na Primorskem in ena glavnih organizatork 8ECM, izjemno dragocen član Mednarodnega posvetovalnega odbora za ICM2022, ki bo naslednje leto v Sankt Peterburgu. Ko sva že pri ICM, resnično upam, da bomo sprejeli veliko več udeležencev, kot je bilo zaradi pandemične situacije možno v Portorožu, in nadejam si, da bom naslednje leto v Sankt Peterburgu pozdravil številčno slovensko delegacijo. Tukaj, v Portorožu, sem spoznal nove prijatelje, kot na primer Franca Forstneriča, in super bi bilo, če bi se naslednje leto zopet srečali.

Na koncu še standardno vprašanje: po čem si boste zapomnili našo državo?

Z ženo si želiva ponovno na obisk. Pričakovala sva čudovito naravo, prepleteno z bogato zgodovino dežele. In seveda priložnost uživati v stvareh, kot sta kopanje v morju in okusna večerja. Vendar najina srca je popolnoma osvojil tukajšnji topel, enostaven in izjemno normalen odnos do ljudi. Očitno prihajava iz krajev, kjer se v ljudeh pogosteje opazi stres ali brezbrižnost.