Za nastanek cunamija mora biti izpolnjenih več pogojev, med njimi tudi ta, da mora imeti potres magnitudo vsaj 6,5. "Magnituda torkovega potresa (4,8, op. a.) je bila premajhna za kakršnokoli nevarnost cunamija. Cunami je v severnem Jadranu zelo redek dogodek, amplitude valovanj pa majhne," je pojasnil Andrej Vuga z Ministrstva za okolje in prostor.

Sredozemsko morje ima sicer precej pestro zgodovino cunamijev. Predavatelj z Univerze v Coventryju za področje fizikalne geografije in naravnih nesreč Matthew Blackett je v svojem članku leta 2015 zapisal, da je od zadnjega velikega cunamija v Evropi minilo skoraj stoletje. Potres ob obali Sicilije je povzročil 13-metrski val, ki je za seboj pustil 2000 smrtnih žrtev.

Posledice uničujočega potresa in cunamija v Messini na Siciliji decembra 1908.

Se v Sredozemlju utegne ponovno zgoditi uničujoč cunami?

"Včasih so cunamiji v Sredozemlju lahko še bolj uničujoči – velik vulkanski izbruh na otoku Thera (Santorini) pred približno 3500 leti je ustvaril val, ki je uničil celotno civilizacijo, Minojce, in je lahko pripeljal do legende o Atlantidi," je zapisal Blackett in ob tem dodal, da je Sredozemlje "nagnjeno k tektonski (in vulkanski) aktivnosti zaradi trka afriške plošče v zahodni del evrazijske plošče." V članku se je zato vprašal, ali smo pripravljeni na nov velik sredozemski cunami. "Več milijonov ljudi živi ob sredozemski obali, vulkani in potresi pa niso nikamor odšli," je dodal.

Potres pri Ravenni sicer ni povezan z dejavnostjo vulkana Etna, "saj vulkanski potresi nastajajo v neposredni bližini vulkana," so nam odgovorili na okoljskem ministrstvu. 

Kateri del Slovenije je najbolj potresno ogrožen?

Slovenija je država s srednjo potresno nevarnostjo. "Čeprav potresi pri nas ne dosegajo prav velikih vrednosti magnitude, so lahko njihovi učinki dokaj hudi zaradi razmeroma plitvih žarišč. Pas večje potresne nevarnosti poteka po osrednjem delu Slovenije od severozahoda proti jugovzhodu države. Z oddaljevanjem od tega pasu proti severovzhodu in jugozahodu se potresna nevarnost zmanjšuje," dodajajo na ministrstvu. 

Podrobnejši zemljevid potresne nevarnosti v Sloveniji je dostopen tukaj.

"V Sloveniji moramo računati na potrese intenzitete VIII EMS-98. Tak potres bi povzročil močne poškodbe na mnogih starejših slabo grajenih stavbah. Izstopajo tri območja z največjo potresno nevarnostjo: območje zahodne Slovenije, območje Ljubljane in okolice ter območje Brežic," so zapisali.

Območje Primorske in zahodni del Notranjske je potresno manj nevarno od naštetih območij. "Na Obali lahko pričakujemo potrese z intenziteto VI EMS-98," kar glede na opis Evropske potresne lestvice pomeni manjše poškodbe stavb. Na zahodnem delu Notranjske lahko pričakujemo "intenziteto VII EMS-98 s povratno dobo 475 let" oziroma zmerne poškodbe stavb.

Na potresno ogroženost poleg potresne nevarnosti vplivata tudi ranljivost stavb in gostota prebivalstva.

Podrobnejši zemljevid intenzitete potresov v Sloveniji je dostopen tukaj.

V Sloveniji preteklo leto ni bilo posebej potresno aktivno in ne odstopa od dolgoletnega povprečja. Opazovalnice državne mreže so lani zabeležile 1984 lokalnih potresov, ki so nastali v Sloveniji ali njeni bližnji okolici. Na leto sicer povprečno zabeležimo preko 2100 takih potresov.