Pobudo za pridobitev zaščitene označbe porekla za boškarinovo meso je dala agencija za ruralni razvoj Istre iz sosednje Hrvaške, s katero v Agrariji že več let uspešno sodelujejo, je navedla vodja proizvodnje v koprski kmetijski zadrugi Patricija Pirnat.

Boškarin je bil v slovenski Istri prisoten že v času Avstro-Ogrske in je služil kot delovna žival, poleg tega pa je skrbel, da ni prihajalo do zaraščanja kmetijskih površin in najvišjih legah istrskega zaledja, je spomnila.

Kot glavno pomanjkljivost te živali je Pirnatova navedla, da je potrebno bistveno daljše obdobje reje, da pridemo do mesa, saj je boškarina treba imeti na kmetiji nekje štiri leta, da pridemo do klavnega goveda.

Patricija Pirnat

Težavo predstavlja tudi dejstvo, da boškarin ni vpisan v register pasem, zaradi česar so rejci prikrajšani, saj za rejo teh živali ne dobijo ustrezne subvencije oz. podpore države. "Tudi zato si prizadevamo, da bi čim prej prišlo do te zaščite," je pojasnila sogovornica.

Gre za meso vrhunske kakovosti, po besedah Pirnatove pa je cilj zaščitene oznake pomoč pri preživetju kmetom v zaledju Istre, kjer opravljanje drugih dejavnosti ni več možno. V Agrariji poleg tega vidijo pomen teh aktivnosti v ohranjanju skupne istrske identitete in kulinarike.

Z ministrstvom za kmetijsko dobro sodelujejo, vendar je stanje zaradi novega koronavirusa upočasnilo proces pridobitve zaščite. Pirnatova sicer upa, da bi lahko že v začetku prihodnjega leta pridobili priznanje zaščitenega porekla oziroma vsaj začasno odločbo, na podlagi katere bodo tudi rejci upravičeni do določene podpore.