Igor Vučič: Spomini vojnega snemalca

Začetek meseca aprila je čas, ko se življenje v Sarajevu ustavi. Morda ne prav ustavi, pa vendar, zagotovo se nekoliko spremeni. Tedaj se namreč spominjajo začetka ene največjih morij po drugi svetovni vojni, ki so jo doživeli, ko naj bi že ves zahodni svet živel v miru in blagostanju. Lani so obeležili 20 let od začetka vojne, letos je temu potrebno prišteti še leto več. 

A prav lani, ko je bila obletnica tako okrogla, predvsem pa še kako sveža v spominu tistih, ki so to morijo doživeli, videli in preživeli, smo se pogovarjali z vojnim snemalcem Igorjem Vučičem, Koprčanom, ki je večji del balkanske vojne preživel prav v Sarajevu. 

Naš medij je v tem času zrastel, se nekako razširil, prevsem pa ga spremlja skoraj 10-krat toliko ljudi kot lani v takem času. Zato smo se odločili, da omenjeni mini dokumentarec, posnet in predvajan pred letom dni, objavimo še enkrat. Še vedno pa je povsem aktualna misel, ki sem jo zapisal pred letom dni kot spremni tekst k omenjenemu pogovoru, ki smo ga razdelili v tri dele, zato naj bo to znova uvod v pričevanje o tem, čemu smo se Slovenci izognili in kaj se je dogajalo le nekaj 100 kilometrov od nas.


Ko se je vojna (če jo sploh lahko tako imenujemo) na slovenskih tleh zaključila, je že postalo jasno, da se nekaj "kuha" v balkanskem loncu. Sprva Hrvaška, nato pa Bosna. Predvsem Bosna. Država, ki je v moderni zgodovini zahodnega sveta bržkone doživela najbolj bridko izkušnjo. Od začetka vojne je pred dnevi poteklo točno 20 let, v Sarajevu so to obeležili z 11541 rdečimi stoli, postavljenimi v vrsto, ravno toliko stoli, kot je bilo registriranih žrtev vojne v tem mestu.

Ljudje so v vojni umirali, vojna na Balkanu pa ni bila le oboroženi spopad, štetje žrtev in ofenziv. Vojna v Bosni je bila vojna med ljudmi, ki so leta in leta živeli v sožitju. Bili so prijatelji, sosedje in sorodniki, a skregala jih je politika. Včeraj si kupoval pečenko za nedeljsko kosilo pri svojem mesarju, danes ti je ta mesar stal nasproti, z brzostrelko v rokah.

Igor Vučič je večino časa v Bosni preživel z italijanskim novinarjem Tonijem Capuozzom, ki je ob dvajseti obletnici izdal dokumentarec o medvojnem dogajanju v Sarajevu. Dokumentarec je sestavljen iz Vučičevih posnetkov, nominiran pa je za več prestižnih nagrad.

O grozotah vojne na Balkanu niso poročali mnogi. Nekateri se od tam niso nikdar vrnili. Živa enciklopedija takratnega dogajanja pa je zagotovo Koprčan Igor Vučič. Danes snemalec ene od slovenskih komercialnih televizij je na trak ujel vse gorje, pa tudi pozitivne zgodbe, ki jih je spisala triletna vojna.

Da je danes še med živimi, se mora zahvaliti predvsem instinktu, poznavanju mentalitete na Balkanu, morda tudi kančku sreče. Vojno je preživel s Sarajevčani, bil pa je tudi drugod, od Srebrenice do Vukovarja. Bil je tam, kjer je bilo najbolj nevarno. Bil je tam, kjer je vojna vihra najbolj pokazala svoje zobe.

Zgodbe, dogajanje in spomine iz vojne v Bosni si lahko ogledate v videu, kjer Vučič z neverjetno vnemo pripoveduje o stvareh, ki so za nas, ki jih nismo videli ali doživeli, takorekoč nepredstavljive. A o tem, da te zgodbe niso izmišljene, pričajo posnetki. Vključili smo jih v video, pred tem pa bi radi opozorili, da nekateri posnetki prikazujejo najhujša vojna grozodejstva in niso primerni za občutljive ljudi.

Več iz rubrike Ljudje:

Na čelu Športne Unije Slovenije Koprčanka

Razstava karikatur in vezanih Mandračev

Igrata v predstavi vrhunskega italijanskega komika