Istro in Slovensko primorje je takoj po premirju ob koncu prve svetovne vojne zasedla italijanska vojska. Po Rapalski pogodbi iz leta 1920 je ta del pripadel Kraljevini Italiji. Po drugi svetovni vojni, ko so jugoslovanske in zavezniške vojaške enote, ki so osvobodile Primorsko, razdelile ozemlje na dve upravni enoti, se je jugoslovanska stran odločila, da na svojem teritoriju Cone B uvede lastne poštne znamke.
75. OBLETNICA IZDAJE PRVIH SLOVENSKIH POŠTNIH ZNAMK ZA SLOVENSKO PRIMORJE IN ISTRO: Svečana predstavitev se je odvila v Pokrajinskem muzeju Koper (FOTO)
Koper
Sprva so dali pretiskati znamke italijanske Salojske republike, vendar so že takoj začeli s postopki za izdajo lastnih znamk. Prve štiri znamke z motivi grozdja, istrskega osla, Devinskega gradu in orača z volovi boškarini so izšle 15. avgusta 1945.
Decembra istega leta je izšlo še ostalih šest znamk. Na njih so bili motivi gradnje porušenih vasi, oljke, ribiške ladje pred puljsko Areno, Gortanova rojstna hiša, jata tun in Solkanski most. To so bile prve slovenske znamke na ozemlju zahodne Slovenije.
13. julija 2020 se je v Pokrajinskem muzeju Koper odvila svečana predstavitev priložnostne poštne znamke, posvečena 75. obletnici izdaje prvih slovenskih poštnih znamk za Slovensko primorje in Istro. Pošta Slovenije in Zveza FZS sta pripravili predstavitev skupaj z domačim filatelističnim društvom in družbeno skupnostjo. Dogodek je s svojo zbirko popestril tudi predsednik FND Piran Mitja Jančar, in sicer z zbirko Poštni žigi mesta Piran v letih 1945-1947, Cona B – jugoslovanska zasedba Julijske krajine. Prireditev je potekala v čudovitem muzejskem lapidariju. Razstavo si lahko ogledate v muzejskem atriju.