Kot je za STA povedala ob robu predstavitve razvoja in delovanja piranske morske biološke postaje, ta sodi pod okrilje Nacionalnega inštituta za biologijo, je raziskovanje morja in obstoj inštitucije, ki je temu namenjen, pomembno z več vidikov. "Če pogledamo zemeljsko oblo, kako je prekrita z oceani in morjem, pravzaprav nimamo kaj drugega, kot da imamo inštitucijo oziroma enoto, ki se ukvarja z raziskavami morja. Tudi če je tega morja malo, je to pomembno," je poudarila.

"Nenazadnje morje in oceani ustvarjajo klimo, so gospodarsko pomembni, hkrati pa predstavljajo okno v svet. Gostijo tudi številne organizme, v njih pa je nastalo življenje. Ko so ekosistemi zdravi, so odlični tudi ekosistemski servisi," je dejala in pristavila, da imajo celo države, ki nimajo morja, na primer Švica in Avstrija, na univerzah programe in katedre, ki imajo zelo dobro zastopane morske vsebine. 

"Tako da dileme, zakaj morje in zakaj morska biološka postaja, praktično ni." V svojem predavanju v Ljubljani se je Patricija Mozetič sprehodila skozi zgodovino Morske biološke postaje Piran ter predstavila nekatere prelomnice v njenem delovanju. Postaja je bila ustanovljena leta 1969 kot samostojna enota Inštituta za biologijo Univerze v Ljubljani. Sprva je domovala v Portorožu, po desetletju pa se je preselila v prostore nekdanje tovarne mila v Bernardinu, kjer so del tovarniških prostorov preuredili v za takratne razmere sodobno stavbo.

Vzporedno se je za nekaj let preimenovala v Morski raziskovalni in izobraževalni center, nato pa ponovno prevzela prvotno ime. Četrt stoletja pozneje je sledila celovita prenova dotrajanih in zastarelih laboratorijev ter ostalih prostorov in v letih 2004-2006 se je Morska biološka postaja Piran preselila v novo zgrajeno stavbo na isti lokaciji. V pol stoletja se je okrepila tudi kadrovska zasedba, saj je število zaposlenih od leta 1971, ko je bilo po navedbah Patricije Mozetič 11 zaposlenih, do danes povečalo na 37, spremenil pa se je tudi obseg raziskav. 

Prve raziskave so namreč po njenih besedah obsegale popise flore in favne slovenskega morja, nato so za nekaj časa v sodelovanju z Delamarisom raziskovalci spremljali tudi ekonomsko pomembne ribje vrste v severnem Jadranu, skozi desetletja pa se je področje raziskav širilo glede na poklicno strukturo zaposlenih ter potrebe domače in mednarodne strokovne javnosti. Vendar pa raziskave biodiverzitete po navedbah Nacionalnega inštituta za biologijo "ostajajo osrednji steber dejavnosti vse do danes in so vključene v mnoge temeljne in aplikativne projekte".