Avtonomna dežela Furlanija Julijska krajina (FJK) je 31. januarja 2013 obhajala petdeset let obstoja, obletnica pa je bila tudi priložnost za razmislek o prihodnosti deželne avtonomije in odnosa deželne uprave do slovenske narodne skupnosti. O tem je Slovenska kulturno-gospodarska zveza v Trstu v petek priredila tudi okroglo mizo.
50 let avtonomije FJK in odnos do Slovencev
31. januarja 1963 je italijanski parlament z dvotretjinsko večino izglasoval ustavni zakon o ustanovitvi avtonomne dežele FJK s posebnim statutom. S tem se je pokrajina Trst s svojimi šestimi občinami pridružila pokrajinama Gorica in Videm, te tri pokrajine pa so takrat sestavljale novoustanovljeno deželo, medtem ko je pokrajina Pordenon nastala nekaj let pozneje.
FJK je s tem postala ena od petih italijanskih dežel, ki razpolagajo s posebnim statutom - ostale so Tridentinska-Južna Tirolska, Dolina Aoste, Sicilija in Sardinija -, ki je vezan tudi na prisotnost manjšinskih narodnih skupnosti na njihovih ozemljih.
Tudi v tretjem členu posebnega statuta FJK piše, da se v deželi občanom priznava enakopravnost pravic in obravnave ne glede na to, kateri jezikovni skupini pripadajo, skupaj z zaščito njihovih etničnih in kulturnih značilnosti. Dejansko pa je deželni parlament FJK sprejel zakona za zaščito slovenske in furlanske narodne skupnosti komaj leta 2007, po mnenju mnogih, zlasti v vrstah slovenske narodne skupnosti, pa bi morala deželna uprava na tem področju narediti veliko več.
Prisotnost manjšin je bila na uradni slovesnosti ob 50. obletnici posebnega statuta o avtonomiji, ki je potekala med slavnostno sejo deželnega parlamenta 31. januarja v Trstu, omenjena le bežno.
Na zasedanju, na katerem so spregovorili predsednik italijanskega ustavnega sodišča Franco Gallo, predsednik deželne vlade Renzo Tondo in predsednik deželnega parlamenta Maurizio Franz, je bila prisotnost manjšin sicer omenjena med razlogi za podelitev posebne avtonomije deželi, težišče pa je bilo na upravni in finančni avtonomiji, ki bi morala izvirati iz posebne obmejne lege dežele FJK, zlasti zato, ker ta meji na državi, kot sta Slovenija in Avstrija, kjer je davčni pritisk manjši.
Na prisotnost manjšin kot pomemben razlog za podelitev deželne avtonomije sta na zasedanju opozorila oba deželna poslanca slovenske narodnosti, Igor Kocijančič iz Mavrične levice in Igor Gabrovec iz Slovenske skupnosti (SSk). Za Kocijančiča je ta specifičnost še vedno izrazito aktualna vsebina avtonomije, ki bi jo bilo smiselno nadgraditi. Gabrovec pa je opozoril predvsem na vprašanje krčenja števila deželnih poslancev, ki ga je ob koncu januarja z izglasovanjem ustavnega zakona določil italijanski parlament, s čimer je želel zmanjšati stroške delovanja deželnih parlamentov.
Predstavnik SSk je po poročanju Primorskega dnevnika tak sklep označil za samouničevalno potezo, ki še dodatno bremeni ali vsaj omejuje prisotnost predstavnikov narodnih in jezikovnih manjšin v deželnem parlamentu FJK.
Oceno prvih 50 let obstoja avtonomne dežele FJK ter perspektivo o prihodnosti njene vloge in avtonomije so skušali podati na petkovi popoldanski okrogli mizi, ki jo je v dvorani Tessitori v Trstu priredila Slovenska kulturno-gospodarska zveza (SKGZ).
Kakšen je bil odnos do Slovencev?
Na srečanju so spregovorili trije nekdanji predsedniki deželne vlade, Alessandra Guerra, Roberto Antonione in Renzo Travanut ter nekdanja deželna poslanka in današnja državnozborska poslanka v Rimu Tamara Blažina.
Okrogle mize se je udeležila tudi nova ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Tina Komel, ki je v svojem pozdravu med drugim poudarila pomen plodnih odnosov, s katerimi bo mogoče marsikaj doseči tudi v prihodnosti.
Kot izhaja iz poročanja slovenskega televizijskega dnevnika RAI in spletnega portala Slomedia, so prisotni v glavnem pozitivno ocenili prvih petdeset let življenja dežele FJK, zlasti kar zadeva prvo obdobje in čas obnove po potresu iz leta 1976. Danes pa mora dežela po njihovem prepričanju izkoristiti svojo lego in ovrednotiti mednarodno povezovalno vlogo.
Med razlogi za deželno avtonomijo je tudi prisotnost slovenske narodne skupnosti, glede odnosa med njo in deželno upravo pa je bilo pri govornikih zaznati različne poglede. Če je bil za Antonioneja odnos zelo pozitiven, je Guerrova dejala, da dežela veliko dolguje Slovencem, pri njenih stališčih do njih pa je treba premostiti delitve med desnico in levico.
Za Blažino odnosi med deželno upravo in Slovenci nihajo, krivda pa je na obeh straneh. Sama slovenska narodna skupnost bi morala tudi premisliti svojo vlogo in si v večji meri prizadevati, da postane sestavni del deželne skupnosti, je menila poslanka.
Več iz rubrike Družba:
Italija zamrznila postopek za plinski terminal v Žavljah