Ajatola Ali Hamenej

Izraelski obrambni minister Yoav Gallant je danes ob obisku prizorišča iranskega raketnega napada v bližini Tel Aviva izjavil, da ajatola Ali Hamenej "ne sme več obstajati". Iranska balistična raketa je zadela bolnišnico Soroka v Beershebi, povzročila veliko gmotno škodo in ranila 71 ljudi. Kot odgovor je Izrael izvedel letalski napad na iranski jedrski reaktor v Araku, ki sicer ni bil aktiven, a naj bi bil po ocenah Izraela pripravljen za morebitno uporabo pri izdelavi jedrskega orožja. Izraelske obrambne sile (IDF) so potrdile, da je šlo za preventivni napad.

Isti dan so proizraelski hekerji vdrli v iransko državno televizijo in predvajali posnetke protivladnih protestov z geslom "Ženske, življenje, svoboda", ki poziva k uporu proti režimu. Poleg tega so ohromili bančne sisteme, kriptovalutna omrežja in internetno infrastrukturo, kar je v Iranu povzročilo dodatno zmedo in nemire. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je ob tem Irance pozval k vstaji: "Sami se morajo upreti režimu – mi pa ustvarjamo pogoje za to."

Donald Trump je po poročanju časnika Wall Street Journal odobril načrte za morebitni vojaški napad na iranske jedrske objekte, predvsem na podzemni kompleks Fordow, ki ga lahko uniči zgolj ameriška 15-tonska bomba Massive Ordnance Penetrator (MOP). Končne odločitve sicer še ni sprejel. Na svoji platformi Truth Social je Trump zatrdil, da časopis nima vpogleda v njegove resnične načrte, in zapisal: "Wall Street Journal nima pojma, kaj mislim o Iranu!" Dodal je, da bo odločitev o napadu sprejel glede na nadaljnji razvoj iranskega jedrskega programa. Obenem je razkril, da je Iran v zakulisju zaprosil za pogovore o oživitvi jedrskega sporazuma – možnosti, ki je Trump ni izključil. Medtem je ukazal, da se ameriške letalske sile postavijo v stanje visoke pripravljenosti.

Iran je v odzivu ZDA opozoril, da bo morebitna podpora Izraelu pomenila začetek "popolne vojne". Namestnik iranskega zunanjega ministra Kazem Gharibabadi je zatrdil, da bo Iran uporabil vsa sredstva za obrambo. Teheran je prav tako vložil uradno zahtevo za nujno zasedanje Varnostnega sveta Združenih narodov in prijavil Izrael Mednarodni agenciji za jedrsko energijo zaradi domnevnih kršitev mednarodnega prava. Iranski zunanji minister Abbas Araghchi se bo v petek, 20. junija, v Ženevi srečal z evropskimi kolegi v iskanju diplomatske podpore. Iranska notranja infrastruktura pa medtem trpi – zaradi hekerskih napadov so pogosti izpadi interneta in motnje v bančnih storitvah, kar znotraj režima povzroča vse večjo zaskrbljenost in paniko.

Velika Britanija še ni sporočila, ali bi v primeru napada podprla Združene države Amerike. V vladnih krogih se pojavljajo pomisleki o zakonitosti izraelskih napadov, pravni svetovalci izražajo dvome, premier Keir Starmer pa je že sklical krizni sestanek sveta COBRA. Izrael poroča o 271 smrtnih žrtvah po najnovejših raketnih napadih po vsej državi, medtem ko Iran podatkov o svojih žrtvah za zdaj ne razkriva. Konflikt, ki že šesto noč zaznamujejo intenzivne raketne izmenjave, vse bolj grozi z eskalacijo v širšo regionalno vojno.