Za spremembo volilne zakonodaje, s katero bi ukinili volilne okraje in uvedli prednostni glas, je glasovalo 57 poslancev, da bi šel zakon naprej, bi jih moralo biti 60. Pod predlog zakona se je podpisalo 59 poslancev in če bi vsi ti glasovali za, bi zakon celo nadaljeval pot, saj je kljub drugačnim napovedim zanj glasoval tudi en poslanec DeSUS.

Da predlog ne bo dobil potrebne podpore, je pokazala že današnja predstavitev stališč poslanskih skupin. Vodja poslanske skupine DeSUS Franc Jurša je namreč napovedal, da v DeSUS novele ne bodo podprli, kar je ob dejstvu, da je že pred tem podporo predlogu odrekalo 26 poslancev SDS, pomenilo, da bo predlog zakonodajno pot sklenil že v prvi obravnavi.

V predstavitvi stališč poslanskih skupin je danes podporo zakonu dodatno odrekel poslanec madžarske manjšine Ferenc Horvath, čeprav je bil skupaj s še 58 poslanci LMŠ, SD, SMC, SAB, NSi, SNS in Levice ter poslancem italijanske manjšine njegov predlagatelj. Kot je dejal, svet Pomurske madžarske samoupravne narodne skupnosti, ki je bil v preteklosti naklonjen predlagani rešitvi, o njej nima več enotnega mnenja.

V DeSUS in SDS so v današnji razpravi ocenjevali, da bi novela, s katero bi uresničili odločbo ustavnega sodišča, prinesla še večjo centralizacijo države. Volilni okraji, ki bi jih z njo ukinili, namreč po besedah Branka Grimsa (SDS) omogočajo bistveno bolj enakomerno zastopanost terena s poslanci. Dodatno je Jurša predlagateljem očital, da je popolno nehigienično in pravno sporno, da je bil predlog v DZ vložen po tistem, ko je bila nakazana možnost predčasnih volitev. Kot je dejal, nepisano pravilo namreč pravi, da se volilnega sistema ne spreminja vsaj leto dni pred volitvami.

Ukinitev volilnih okrajev in uvedba relativnega prednostnega glasu je sicer ena od dveh možnostih, s katero bi bilo mogoče uresničiti odločbo ustavnega sodišča. To je namreč pred več kot letom dni ugotovilo neustavnost 4. člena zakona o določitvi volilnih enot za volitve poslancev v DZ, ker da v številu volivcev po posameznih volilnih okrajih obstajajo prevelike razlike. Druga možnost bi bila ustrezno preoblikovanje volilnih okrajev, da bi bili ti po velikosti bolj primerljivi, o čemer pa stranke v pogajanjih niso dosegle soglasja. Tudi danes so predlagatelji novele omenjeno možnost ocenili kot nerealno.

"Zgolj s spremembo meja volilnih okrajev, bi lahko kaj hitro naleteli na enako težavo, kot jo imamo danes, saj bodo demografske in selitvene spremembe zagotovo pripeljale do tega, da bodo okraji čez čas znova postali neenaki in bomo imeli enak položaj, kot danes," je dejala Tina Heferle (LMŠ).

Poslanki Janja Sluga (SMC) in Maša Kociper (SAB) sta povedali, da v njunih strankah ukinitev volilnih okrajev zagovarjajo, ker ta možnost volivcem daje možnost izbire med različnimi kandidati iste stranke. Trenutno lahko namreč volivec podpre le kandidata, ki ga je določila stranka, po novem pa bi lahko izbiral med 11 kandidati s strankine liste. Ta namreč ne bi bila več oblikovana na ravni volilnega okraja, ampak na ravni volilne enote, je dejala Janja Sluga.

Za Matjaž Hana (SD) je tak predlog dober, ker predvideva enak način volitev, kot ga poznamo pri volitvah v evropski parlament, ki se je pri volivcih do zdaj izkazal kot razumljiv. "Zakon ni idealen, je pa minimalen konsenz, ki prestavlja skupni imenovalec za 59 poslancev," je dejal Matej T. Vatovec (Levica). V NSi in SNS po besedah Blaža Pavlina in Zmaga Jelinčiča menijo, da je predlagana rešitev edina, ki bi povečala vpliv volivcev na to, kateri poslanec bo izvoljen.

V današnji razpravi so sicer nekateri poslanci v luči spoznanja, da novela ne bo dobila zadostne podpore, opozorili, da bo rok za uresničitev odločbe ustavnega sodišča potekel konec leta ter da bo glede sprememb volilne zakonodaje prej ali slej treba doseči nek dogovor.