Opozicija je danes kritizirala premierja Janšo, ki je v ponedeljek na srečanju z Ruttejem v Bruslju med drugim obljubil, da bo Slovenija z nedavno sprejetim predlogom rebalansa proračuna letos končno dosegla dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) za obrambo, v naslednjih letih pa bodo storili vse, da bi dosegli cilj 3,5 odstotka BDP.

Pri tem je napovedal, da bodo povečane izdatke vložili v človeške zmogljivosti in sodobno tehniko, ter izrazil obžalovanje, da je prejšnja vlada ob začetku mandata leta 2022 odpovedala pogodbo o nakupu osemkolesnikov boxer, ki bi jih Slovenija potrebovala za izpolnitev Natovih ciljev zmogljivosti.

Sokoordinatorica Levice Asta Vrečko je danes dejala, da je premier obljubil "povečanje osnovnih izdatkov za obrambo, torej tistih, ki gredo neposredno za orožje", kar je bila po njenih besedah vedno mantra Janševih vlad - "več denarja za orožje, manj denarja za ljudi". Menila je, da se vlada uklanja vsemu, kar reče Nato. Janši je pri tem očitala, da izpolnjuje obljube, ki jih je pred volitvami dal "zvezi Nato, Izraelcem in še komu", ter da bo "jemal na ljudeh, zato da bo lahko dal orožarskemu kapitalu".

Ob tem je poudarila, da ne zagovarja niti obrambne politike prejšnje vlade, ki je tudi Levica po njenih besedah ni podpirala, temveč je bila vedno proti višjim izdatkom za Nato in za obrambo.

Poslanka Svobode Alenka Bratušek pa je menila, da je orožje "absolutno največji zmagovalec" rebalansa proračuna, ki ga je nedavno predstavila vlada. Dodala je, da nakup tankov in oklepnikov nič ne pomaga, če jih "potem iz Kopra ne bodo mogli spraviti niti do Ljubljane, kaj šele kam naprej".

Zagovarjala je politiko prejšnje vlade, ki je v obrambni račun vključevala tudi širši nabor projektov dvojne rabe. Med njimi so bili železnice, pristaniška infrastruktura in drugi prometni projekti, ki imajo civilno uporabo, vendar so lahko pomembni tudi za premike vojske in logistiko. Po njenih besedah so tudi v Bruslju in pri Natu začeli razumeti, da "nam nobeno orožje ne pomaga, če ostane na morju".

Pri Socialnih demokratih (SD) medtem menijo, da mora Slovenija spoštovati svoje zaveze, hkrati pa da mora biti poraba vsakega dodatnega evra v obrambo odgovorna, saj "ne gre zgolj za to, koliko denarja dobimo, ampak kaj s tem denarjem za varnost Slovenije dejansko dobimo".

Kot ključno izpostavljajo vprašanje, kako bodo dodatna sredstva uporabljena, pri čemer pričakujejo transparentnost. "Vlada je povečanje za dodatnih 296 milijonov evrov izrecno povezala z izpolnjevanjem zavez z vrha Nata. Vseeno pa mora biti jasno, ali sredstva odgovarjajo dejanskim potrebam Slovenske vojske," so navedli in poudarili, da mora biti pri tako znatnem povečanju vsak nakup utemeljen z dejanskimi potrebami, jasnimi zmogljivostnimi cilji in dolgoročno vzdržnostjo.