ZORAN STEVANOVIĆ: "Za desnico nisem dovolj Slovenec, za levico sem janšist"

Slovenija

Zoran Stevanović, predsednik stranke Resnica, brez zadržkov komentira aktualno politično dogajanje, zunanjo politiko, vlogo Slovenije v vojni v Ukrajini ter premike, ki jih opaža pri vladajočih strukturah. Kot dolgoletni kritik tako leve kot desne politične elite trdi, da je slovenski politični prostor ujet v krog samoohranitvenih struktur, ki blokirajo resnično alternativo. V pogovoru za Regional je razkril, zakaj ne zaupa niti SDS niti Gibanju Svoboda, kako razume pojem suverenosti, zakaj zagovarja izstop iz Nata ter kako si predstavlja neposredno demokracijo po švicarskem vzoru. Ob tem ne skriva ostrine do ideoloških agend, ki po njegovem rušijo vrednostni temelj družbe, in se ne izogiba niti vprašanju osebnih diskreditacij, ki jih doživlja tako z leve kot z desne.

Če pogledamo vaše najnovejše izjave in objave na družabnih omrežjih, bi lahko odprli veliko tem. Ena od njih je vojna v Ukrajini in nevtralnost Slovenije, kar ste predlagali že pred leti. Zdaj pa se zdi, da se tudi vladajoča politika pomika v tej smeri. Se vam zdi, da prevzemajo vaše ideje? 

Mi predstavljamo svojevrsten politični paradoks. Nikomur ni jasno, kako je mogoče, da nas ni niti sekunde v osrednjih medijih, po drugi strani pa nam popularnost nenehno raste. Ljudje zaznavajo, da smo konsistentni v svojih načelih in da mislimo resno - nismo neka muha enodnevnica, ki se pojavi po volitvah in potem izgine. Strukture moči natančno spremljajo našo prepoznavnost. V anketah nam popularnost namerno nižajo, ker želijo ustvariti vtis, da nimamo možnosti. V resnici pa se zavedajo, da naša podpora narašča, zato prevzemajo naše ideje - tiste, ki so ljudem blizu, v katere verjamejo in jih od aktualne oblasti ne dobijo. Te ideje potem predstavijo kot svoje, da bi nam odvzeli pozornost in sami pridobili priljubljenost.

A pri tem niso iskreni. Imeli so tri leta, da bi uresničili, kar zdaj ponavljajo za nami. V tem času so vodili popolnoma drugačno zunanjo politiko. Ko bi bilo bolje molčati, so govorili, in s tem povzročili veliko škodo. Junija 2022 sem bil pri premierju Golobu in mu predlagal nevtralni status za Slovenijo. Jasno mi je povedal, da to ni mogoče, ker "mora slepo slediti ukazom iz Bruslja". Zdaj pa o tem govori javno. Če ima kdo možnost to predlagati, jo ima prav on - pa tega ni storil, niti ne bo. Raje v javnost vrže puhlico, brez resnih namenov. Enako je z Levico. Ta stranka je močna podpornica vlade, izključno zaradi dveh ministrskih položajev in ene sekretarke. Imajo velik problem, ker ne morejo reči, da so proti oboroževanju, če ga v resnici neposredno podpirajo. To pomeni, da so pripravljeni prodati svoja načela za dve ali tri funkcije.

Stranka Resnica je bila ves čas proti vključevanju Slovenije v to, kot pravite, agresivno kampanjo. Bi zdaj že lahko rekli, da je Evropa izgubila to vojno?

Absolutno. To je bilo jasno že pred časom. Vidimo, da se je Rusija dolgo pripravljala na ta konflikt. V resnici se je vojna začela že leta 2014, ne šele 2022, kot se pogosto navaja. Prve žrtve so bili rusko govoreči prebivalci vzhodne Ukrajine. Gre za t. i. proxy vojno med tridesetimi najmočnejšimi državami na svetu in Rusijo. Vse to se dogaja na škodo ukrajinskega prebivalstva, ki je tu zgolj figura na šahovnici. Dejstvo je, da sankcije Rusiji niso škodile, kvečjemu jo okrepile. Tudi vojaško - napredujejo počasi, a zanesljivo. Kar so osvojili, tega ne bodo vrnili. Po mojem mnenju je Rusija že zmagovalka te vojne, ne glede na to, kaj prikazujejo glavni mediji. V resnici pa dogajanje na terenu kaže popolnoma drugo sliko. Vprašanje je le, koliko žrtev bo še, preden bo ta trenutek priznan.

Kam bi se po vašem mnenju morala usmeriti Slovenija? Podpirate članstvo v Natu ali morda izstop iz Nata?

Mislim, da Nato že sam dobro skrbi za svoj propad in da o tej temi ni treba več veliko razpravljati - slej ko prej se bo sesul sam vase. Nimamo težav s tem, da ostanemo del Evropske unije. Ljudem ustrezajo določene prednosti - prosti trg, prost prehod meja, različna ekonomska sodelovanja. A kar je ključno: če bi Resnica imela moč odločanja, se ne bi sprejela niti ena mednarodna pogodba, ki bi bila škodljiva za Slovenijo. Tu bi znali in upali reči ne. Do zdaj tega nismo počeli  - sprejeli smo vse, kar so nam ponudili, tudi tisto, kar nam je pogosto škodovalo. V skladu s tretjim členom ustave imamo možnost razpisa referenduma pred ratifikacijo mednarodne pogodbe, a je Slovenija tega še nikoli ni izkoristila.

Evropska unija se zdi zelo razdvojena: na eni strani so težnje po večji federaciji in centralizaciji, na drugi strani pa se krepi suverenističen blok. Kam se umešča vaša stranka? Kako vidite prihodnost Evrope?

Ljudje so dojeli, da obstajajo agende, ki so škodljive nacionalnim interesom držav članic. Vse več držav želi ohraniti svojo suverenost, če želijo obstati. Ne gre le za ukrajinsko-ruski spor, temveč tudi za zeleni dogovor, LGBT agendo, zdravstvene in farmacevtske politike, tako kot pri covidu. Ustvarja se kritična masa, ki podpira suverenistične stranke. Edina možnost, ki jo vidim, je povezovanje suverenističnih strank iz različnih držav. Na tem področju veliko delamo; cilj je ustvariti fronto proti globalnemu režimu. Le tako lahko ohranimo vpliv v okviru EU. Prav bi bilo, da bi o tem ljudje lahko odločali tudi na referendumu.

Kako vi razumete suverenost? Pogosto omenjate, da ne sodite ne na levo ne na desno, kam se torej umeščate?

Suverenizem pomeni, da imaš samostojno, neodvisno državo, ki sama sprejema odločitve - tako notranjepolitične kot zunanjepolitične - v skladu z nacionalnimi interesi. Neodvisno od ukazov iz Bruslja, ki ga vodi nedemokratična struktura, kot je Evropska komisija. Mi si želimo več demokracije, prave demokracije. Suverenost pomeni tudi več neposredne demokracije, da se ljudem omogoči odločanje o pomembnih vprašanjih, denimo z referendumi.

Bi spremenili referendumsko zakonodajo? Ukinili kvorum? Bi šli v smer švicarskega modela?

Absolutno. Zavzemamo se za več neposredne demokracije. Referendumov bi bilo več, poleg tega pa želimo reformo volilnega sistema. Ena od možnosti je uvedba glasovanja prek tehnologij, kot je blockchain - s tem bi bistveno pocenili izvedbo referendumov. Možno bi bilo tudi več vprašanj v enem referendumu. Ne pravim, da rabimo ministrstvo za srečo, kot ga ima Butan, a gotovo bi bilo dobro poznati razpoloženje ljudi o ključnih temah.

Torej zagovarjate več neposrednega odločanja ljudi?

Da. Zavzemamo se za večjo participacijo, večje vključevanje ljudi v politiko, ker je od politike odvisno prav vse.

Kaj bi bilo po vašem drugače, če bi bila Resnica že zdaj v parlamentu?

Če bi bili v parlamentu, bi predstavljali glas ljudi - predvsem tistih, ki do zdaj niso bili slišani. Bili bi v močni poziciji, da nasprotujemo škodljivim mednarodnim pogodbam. Bili bi aktiven nadzornik pri obravnavi korupcije, ki po naših ocenah v Sloveniji letno presega tri in pol milijarde evrov. Poleg tega bi podpirali gospodarstvo z zagovarjanjem ugodnega davčnega okolja. Če bi bili že zdaj v parlamentu, bi imeli možnost predlagati referendume in spremembe zakonodaje brez težavne logistike zbiranja podpisov. Poslanci imajo bistveno večjo moč, tudi v opoziciji, a javnost se tega pogosto ne zaveda, ker dosedanja opozicija tega ni znala izkoristiti.

Torej verjamete, da se vam zdaj odpira možnost vstopa v parlament. Kaj pa potem – bi šli v vlado ali bi ostali v opoziciji? S kom bi bili pripravljeni sodelovati?

Vedno smo jasno povedali, da razumemo SDS in Gibanje Svoboda kot dve strani iste medalje, kot dve krili iste roparske ptice. Svoboda izhaja iz starih LDS-ovih struktur in je še vedno del istega režima. Nehvaležno je zdaj ugibati, s kom bi se povezovali, saj sploh še ne vemo, kdo vse bo nastopil na naslednjih volitvah. Ni nujno, da smo v vladi. Lahko smo močna opozicija, ki zna reči ne, ko je to potrebno. Ključna je zavezanost programskim izhodiščem - znižanje davkov, boj proti korupciji, reforma zdravstva in suverenistična, protiglobalistična politika.

Na družbenih omrežjih ste zelo kritični do SDS. Zakaj?

Ker jih imamo za enega najbolj etabliranih stebrov starega sistema. V času covida smo živeli v totalitarnem režimu pod njihovo vlado. Doživel sem politično motivirano pridržanje in preiskavo, poleg tega pa njihovo volilno telo pogosto deluje primitivno, z grožnjami, žalitvami in napadi. Takšna politika je odbijajoča. SDS je stranka konvertitov - iz komunistov v demokrate. Mislim, da so že večkrat vodili vlado, pa niso izpolnili niti enega svojega programskega cilja.

Torej SDS-u očitate predvsem to, da ni to, za kar se predstavlja?

Da. Janša govori o globoki državi, hkrati pa je sam njen produkt. Ustvaril je simbolnega sovražnika, proti kateremu se pozicionira, da konsolidira lastno volilno telo. Vedno znova nastopa kot grožnja, da potem sistem lansira nove obraze, ki naj bi ga "uravnotežili". Videli smo že, kako so v preteklosti sodelovali z Golobom, če je bilo to oportuno. Enkrat sprožijo interpelacijo, drugič pomagajo pri referendumu, a vse v funkciji politične igre.

Mislite, da s tem onemogoča vzpon novih sil na desni?

Da. Desnica v Sloveniji se večinoma enači z Janšo. Ljudje, ki so vezani nanj, pogosto ne razumejo ideoloških razlik. Po svetu desnica pomeni tradicionalne vrednote, podeželje, nižje davke. Pri nas gre predvsem za kult osebnosti. Kdor to ogroža, je zanje nesprejemljiv. Meni osebno pa najbolj očitajo moj priimek, vse drugo so laži in izmišljotine.

Torej vam desnica očita, da niste dovolj slovenski?

To očitajo zgolj zaradi mojega priimka, čeprav sem rojen v Sloveniji, končal slovenske šole, nosil slovensko uniformo in se vedno zavzemal za to državo. Ampak v ozadju gre za čisto ksenofobijo.

Na levici pa vam očitajo, da ste podaljšek Janše?

Tudi to. Ko smo opozarjali na covid ukrepe, so nas želeli utišati - levi mediji z medijsko blokado, desni pa z napadi. Ko me ne morejo diskreditirati drugače, vržejo ven etiketo, da sem "janšist", čeprav sem podpisal izjavo, da z njim nikoli ne bomo sodelovali.

Ta izjava še vedno velja?

Absolutno. Pri nas načela veljajo za vedno.

Bi sodelovali s Svobodo?

To je vprašanje njihove pripravljenosti na naša programska izhodišča. Govorimo o znižanju davkov, boju proti korupciji, reformi zdravstva in protiglobalistični politiki. Dvomim, da bi to upali ali hoteli podpreti.

Kako bi se sami opredelili? Ste liberalec ali bolj konservativec?

Rekel bi, da smo pragmatični. Podpiramo rešitve, ki so dobre za Slovenijo. Ekonomsko imamo desni pristop - nizki davki, večja kupna moč, več investicij. Hkrati podpiramo tradicionalne vrednote, a tudi močno socialno državo. Ključno pa je, da preprečimo zlorabe in zagotovimo red.

Ste rekli, da bi iz šol odstranili LGBT simbole, če bi se pojavili, ste še vedno to pripravljeni storiti?

Da, ker menimo, da to negativno vpliva na družbo.

Kako?

Če bi vsi sledili tem vzorcem, bi kot družba izumrli. Nimam nič proti istospolno usmerjenim, a tega ni treba promovirati kot splošno normo.

Kako pa komentirate nenavadno intenzivna osebna življenja vidnih slovenskih politikov - ločitve, nove zveze in vse medijski cirkus okrog tega?

Postalo je kot nadaljevanka Santa Barbara. Premier je zapustil ženo, predsednica DZ sledi podobnemu vzorcu, minister ima afere. Ni ene same osebnosti, ki bi predstavljala tradicionalne vrednote. Mediji to glorificirajo in to vodi v družbeno razkroj. To je del degradacije. Ne puščajo prostora za vrednote. Samo še rumenilo in politični marketing. Za resne teme očitno ni prostora.

Deli novico:

Komentiraj

Za komentiranje je potrebna  Prijava  oz.  Registracija