Kajetan Gantar

Akademik Gantar je klasični filolog svetovnega ugleda, eden ključnih slovenskih intelektualcev svoje generacije ter avtor dveh avtobiografskih knjig. Kot je v utemeljitvi zapisala strokovna komisija za književnost, se v slovensko kulturno zgodovino zapisuje z veličastnim prevajalskim opusom.

"Kot prevajalec sodi med naše najpomembnejše, med tiste, ki si niso le požrtvovalno naložili posredniške in razlagalske naloge, temveč jim je bilo dano to nalogo opravljati z umetniškim čutom, s posluhom za slogovne razpone in odtenke izvirnih besedil, predvsem pa z neomajno jezikovno samozavestjo, z vero v izrazno moč slovenščine."

Po oceni komisije je njegov prispevek k slovenskemu poznavanju antične književnosti in filozofije neprecenljiv. Izpostavila je med drugim prevode Homerja, Hezioda, Pindarja, Sapfo, Ajshila, Sofokla, Evripida, Aristotela, Plutarha, Prokopija, Plavta, Terencija, Horacija, Ovidija in več svetopisemskih knjig.

Večini svojih prevodov je Gantar napisal obširne spremne študije, prav tako k nekaterim starejšim prevodom Antona Sovreta, ki jih je "z diskretnimi, a učinkovitimi posegi približal sodobnemu bralcu in so po njegovi zaslugi še vedno berljivi".

"Modernost, ki jo odsevajo ti spoštljivi, a odločni posegi, pride še toliko bolj do izraza v Gantarjevih lastnih prevodih. Antika, kot jo spoznavamo skozi te poslovenitve, ni prevlečena s patino, nima enotne govorice, vedno enakega glasu, ampak nam govori v različnih slogih, bobneče ali potihem, od daleč ali zelo od blizu, s filozofsko preciznostjo ali z realistično neposrednostjo. Skozi prevode Kajetana Gantarja se nam antična književnost ne kaže kot zgodovinska kurioziteta, niti ne kot zakopani temelj naše kulture, temveč kot nekaj svežega in navdihujočega. Prevajalčev prožni duh nam je ustvaril klasično tradicijo, ki bo, kot vsaka prava klasika, dolgo ohranila živost," je presodila komisija.

Za antologijo in prevod Rimske lirike je leta 1969 prejel Sovretovo nagrado, za prevod dveh Plavtovih komedij pa leta 1972 nagrado Prešernovega sklada.

Mirko Cuderman

Drugi veliki Prešernov nagrajenec Cuderman je s svojim poustvarjalnim, muzikološkim, pedagoškim in organizacijskim delom temeljno zaznamoval slovensko zborovsko glasbo zadnjih desetletij. Leta 1968 je ustanovil zbor Consortium musicum, ki se je oblikoval v enega najvidnejših pevskih ansamblov pri nas. Praktično edini se je posvečal tudi izvedbam večjih najzahtevnejših vokalno-instrumentalnih del ter sodeloval z najrazličnejšimi priznanimi dirigenti in orkestri.

Leta 1984 je prevzel vodenje Komornega zbora RTV, ki je pod njegovim vodstvom dosegel novo kakovostno raven, s sistematičnim snemanjem slovenskih zborovskih skladb pa pomembno razširil repertoar. Leta 1991 je bil glavni pobudnik za ustanovitev Slovenskega komornega zbora, edinega tovrstnega poklicnega sestava, ki ga je umetniško vodil do upokojitve leta 2009. V letih 2000-2008 je vodil tudi Slovenski oktet.

Slovenski oktet, leto 2016

V utemeljitvi nagrade je muzikolog Matjaž Barbo izpostavil projekt snemanja slovenske zborovske ustvarjalnosti v dveh monumentalnih antologijah. V zbirki Musica sacra Slovenica je na 33 ploščah zajet pregled slovenske duhovne zborovske glasbe, v zbirki Slovenska zborovska glasba pa je na 55 ploščah predstavljen izbor slovenske posvetne zborovske glasbe. Prva predstavlja prvo celovito predstavitev slovenske cerkvene glasbe in je "v času, nenaklonjenem tovrstnim projektom, pomenila nespregledljiv umetniški in kulturni dosežek".

Cudermanovo umetniško delovanje "zaznamujejo premišljen poustvarjalni pristop, estetsko izčiščena interpretacija, skrbna izvedba, muzikalna občutljivost, muzikološka kritična presoja virov, izjemno poglobljeno poznavanje repertoarja in gigantska energija. S tem je Cuderman slovensko zborovsko poustvarjanje, z njim pa slovensko glasbo in kulturo nasploh dvignil na primerljivo mednarodno raven in jo nedvomno neizbrisno zaznamoval," še piše v utemeljitvi.

Nagradi bodo velikima Prešernovima nagrajencema in nagrajencem Prešernovega sklada podelili na predvečer kulturnega praznika, 7. februarja.