S sejmom, ki je na vrsti drugič (prvič je potekal leta 2014) in se financira iz evropskih sredstev, želijo poudariti dobro sodelovanje med ustanovami s področja zaposlovanja iz Slovenije, Italije in Hrvaške. Prav to sodelovanje namreč pomembno prispeva k zmanjševanju administrativnih in drugih ovir na področju zaposlovanja in iskanja dela, tako doma kot čez mejo, je na današnji novinarski konferenci izpostavila Bandljeva.

Sejem bi se sprva moral odvijati v koprski Taverni, a so ga zaradi slabe vremenske napovedi preselili v prostore Osnovne šole Koper.

Sicer v koprskem zavodu opažajo zmanjševanje števila brezposelnih ter hkratno povečevanje števila delovno aktivnih in tudi potreb podjetij po delavcih. Delodajalci težko zagotovijo vse potrebe po delovni sili zlasti na področjih turizma in gradbeništva, delno pa tudi v predelovalnih dejavnostih. Bandljeva sicer pričakuje nadaljevanje trenda zmanjševanja brezposelnih. Teh je bilo na območju koprske območne službe aprila 5009, do konca leta pa računajo, da se bo številka spustila pod 5000.

Podobne trende po besedah Alessandre Miani iz regijskega zavoda za zaposlovanje Furlanije - Julijske krajine opažajo tudi v sosednji italijanski deželi. Ob zmanjševanju brezposelnosti primanjkuje specifičnih profilov, in to ne nujno visoko kvalificiranih. Takšni profili so npr. mesarji, varilci ali informatiki.

Za pomanjkanje določenih profilov v posameznih državah nacionalna koordinatorka evropske mreže Eures za Slovenijo Valerija Okorn vidi dva možna razloga, bodisi delavcev dejansko ni ali pa so delovni pogoji v določeni panogi preslabi. Kot je poudarila, mreža Eures podpira pravično mobilnost in je pozoren na to, s kakšnimi delodajalci sodeluje.

Točne statistike o Primorcih, ki delajo v sosednji Italiji, in obratno Italijanov na Primorskem, ni. V celi Sloveniji je sicer zaposlenih nekaj več kot 400 italijanskih državljanov in njihovo število postopno narašča, največ pa jih zaposlitev najde v gostinstvu, je pojasnila Bandljeva. Po besedah Mianijeve pa Furlanija - Julijska krajina tradicionalno privablja delavce iz Slovenije in Hrvaške. Slovenci se v največji meri zaposlujejo v gradbeništvu ter kot gospodinje in hišne pomočnice.