S Poezijami se je enakopravno umestil ob bok velikim literatom slovanskega jezikovnega področja, kot so ruski pesnik Puškin, poljski Mickiewicz in češki Macha. V pesmi Zdravljica je ideje francoske revolucije o svobodi, enakosti in bratstvu prenesel na zgodovinski položaj slovenskega naroda ter dodal specifično kozmopolitsko sporočilo, ki je za predmarčno obdobje prebujanja narodov neobičajno napredno. Pri tem je črpal iz idej političnih mislecev svojega časa, kot so bila dela Thomasa Paina o človekovih pravicah ali Giuseppeja Mazzinija o povezovanju evropskih narodov.

Poleg izjemnega pomena za razvoj slovenske identitete so na ministrstvu poudarili tudi mednarodno vlogo Zdravljice. "Je dokument časa, ko so se formirali evropski narodi, povezani v želji po mirnem sobivanju in hkrati samostojnem odločanju o lastni usodi, saj na prvo mesto postavlja blaginjo običajnega človeka in skupnosti, ki ji pripada. Hkrati pa gradi identiteto skupnosti na univerzalni, kozmopolitski izkušnji sobivanja in prijateljstva, podobno kot Beethovnova Oda radosti, himna Evropske unije," so zapisali.

Dodali so, da je simbolna vrednost Zdravljice od leta 1848 dalje v tem, da jo razumemo kot slavospev Pomladi narodov kot pomembnega gibanja v zgodovini Evrope in napoved udejanjanja njenih idej. Prva objava Zdravljice je tesno povezana z odpravo cenzure, kar je bila ena najbolj otipljivih pridobitev Pomladi narodov. Svoboda tiska je bila poleg svobode združevanja in odprave tlačanstva ena glavnih zahtev nacionalno-liberalnega gibanja 1848. Uveljavljanje vseh vidikov osebne svobode, vključno s svobodo govora, je tudi temeljno načelo Evropske konvencije o človekovih pravicah in Listine EU o temeljnih pravicah, ki sta osnovna dokumenta evropskega povezovanja.

Kot so še zapisali na ministrstvu za kulturo, je Narodna in univerzitetna knjižnica, ki hrani najpomembnejše rokopisne verzije Zdravljice in vse tiskane izdaje, s tem postala sedež spomeniškega območja Prešernove Zdravljice.

Sedma kitica Zdravljice na melodijo istoimenske zborovske skladbe Stanka Premrla je bila leta 1991 izbrana tudi za slovensko himno.

Kot je ob 30. obletnici sprejetja zakona o slovenski himni povedal zgodovinar Božo Repe, Prešernova Zdravljica, ki je v osnovi napitnica, sodi med redke "nebojevite" himne, na katere so vplivale ideje francoske revolucije in svobodomiselnosti ter združujejo nacionalno idejo z internacionalizmom.

Prejemnike naziva je izbrala neodvisna žirija med kandidati, ki so jih predlagale države članice EU. Doslej je Evropska komisija podelila znak evropske dediščine že 48 znamenitostim, iz Slovenije partizanski bolnici Franja in cerkvi Sv. Duha na Javorci.