Vrhovni državni tožilec Andrej Ferlinc je na vrhovno sodišče vložil zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi sporne razlage pojma koristoljubnosti ter odločitve Višjega sodišča v Kopru, so sporočili s tožilstva. Ni se namreč strinjal z višjim sodiščem, da ni mogoče izreči stranske denarne kazni obsojencema, če sta premoženjsko korist pridobila tretjemu, torej družbi Primorje.

Vrhovno sodišče mu je pritrdilo in ocenilo, da je višje sodišče, ki je iz prvostopenjske sodbe umaknilo denarne kazni, kršilo določbe kazenskega zakonika in zakona o kazenskem postopku.

"Odločilo je, da je motiv koristoljubnosti nedvomno pridobivanje premoženjske koristi (tudi za drugo osebo), ki se kaže pri premoženjskih in gospodarskih kaznivih dejanjih, ki so storjena pri opravljanju ali za opravljanje gospodarske dejavnosti," so navedli. Obsojenca sta storila dejanje iz koristoljubnosti, zato je bil izpolnjen pogoj za izrek stranske denarne kazni, in sicer Črnigoju v višini 35.000 evrov, Marcu pa 15.000 evrov. Vendar pa jima tega ne bo treba plačati, saj, kot so pojasnili na tožilstvu, vrhovno sodišče pri reviziji tega ne more naložiti.

"Sodba vrhovnega sodišča je pomembna za nadaljnjo ustrezno razlago pojma koristoljubnosti pri izreku stranske denarne kazni ter koristoljubnosti, povezane z zastopanjem pravnih oseb," so še poudarili na tožilstvu.

Višje sodišče v Kopru je sicer lani spomladi Črnigoju in Marcu tudi znižalo dosojene zaporne kazni na leto in pol, čeprav je ajdovsko okrajno sodišče vsakemu prisodilo 28 mesecev zapora. Tožilstvo jim očita, da sta od aprila 2010 do junija 2011 Primorju pridobila skoraj 1,8 milijona evrov protipravne premoženjske koristi, ker je družba zavodu za zaposlovanje poslala več zahtevkov za delno povračilo izplačanih nadomestil plač za 603 delavcev, ki so bili napoteni na čakanje.

Črnigoj sicer dosojene kazni ne bo prestal v zaporu, saj mu je višje sodišče odobrilo alternativno prestajanje kazni in mu namesto 18 mesecev naložilo 480 ur družbenokoristnega dela.