Podatki NIJZ o zdravju v slovenskih občinah prikazujejo tudi gibalno aktivnost otrok, ki naj bi se po mnenju mnogih strokovnjakov v času epidemije bistveno poslabšala, in prekomerno prehranjenost otrok oziroma prekomerno telesno težo. Preverili smo, kaj kazalniki kažejo za štiri obalne občine in kaj o stanju gibalne aktivnosti otrok meni profesor športne vzgoje Mitja Mikolavčič.
ZASKRBLJUJOČE STANJE TELESNE PRIPRAVLJENOSTI ISTRSKIH OTROK: "Veliko jih ne uspe preteči več kot 1000 metrov v nizki obremenitvi"
Koper
V koprski občini se podatki glede prekomerne prehranjenosti otrok skoraj povsem skladajo s slovenskim povprečjem. Telesni fitnes otrok znaša 41,2 odstotkov (%), medtem ko je ta na ravni države 44,3-odstoten. Je pa pomenljiv tudi podatek, da je telesni fitnes otrok v letu 2019 na ravni države znašal 50,2 %, v koprski občini pa tedaj 48,1 %.
Leta 2019 so podatki telesnega fitnesa otrok v piranski občini znašali 47,3 odstotke, po podatkih za letošnje leto pa znaša 43,5 odstotkov. Indeks prekomerne prehranjenosti otrok je v letu 2019 na ravni države znašal 24,3 %, tedaj so podatki za Piran kazali 24 %. V letošnjem letu indeks prekomerne prehranjenosti otrok znaša 29,8 %, slovensko povprečje pa je 27,8 %.
Pred epidemijo je telesni fitnes otrok v izolski občini znašal 50,5 odstotkov, prekomerna prehranjenost otrok pa 23,9 odstotkov. Blizu slovenskemu povprečju sta podatka tudi v letu 2022 – telesni fitnes znaša 38,9 %, prekomerna prehranjenost pa 23,3 %.
V Ankaranu je leta 2019 telesni fitnes otrok znašal 55,4 % (slovensko povprečje 50,2 %), prekomerna prehranjenost pa 23,5 % (slovensko povprečje 24,3 %). Tudi v tej obalni občini se podatki za letošnje leto skladajo s povprečjem – telesni fitnes otrok znaša 52.6 odstotkov (slovensko povprečje 44,3 %), prekomerna prehranjenost otrok pa znaša 28 % (slovensko povprečje 27,8 %).
Trendi so zaskrbljujoči
Kot je pojasnil Mitja Mikolavčič, profesor športne vzgoje ter učitelj plavanja in smučanja iz koprske ekipe Aktiven Otrok, je epidemija covida-19 v zadnjih dveh letih vplivala na gibalno aktivnost otrok predvsem pri učencih zadnje triade in pri najstnikih, ki so bili najmanj dejavni. "Vsi poznamo razloge že pred epidemijo, sedaj pa so vse omejitve še poslabšale stanje. Veliko otrok ne uspe preteči več kot 1000 metrov v nizki obremenitvi," je dejal.
V času epidemije so po njegovi oceni tisti otroci, ki so bili vključeni v različne športne dejavnosti, "nekako ohranjali ta stik z gibanjem in športom". Po drugi strani pa priznava tudi, da so nekatere družine čas zaprtja "izkoristile" za pohode in kolesarjenje.
BONUS VIDEO: Na Obali so pripravljeni na turiste, bodo ponovili rekordno sezono iz leta 2019?
Na splet so se v tem času preselile tudi vadbe, ki jih ponuja program Aktiven Otrok. Na ta način so izvedli deset brezplačnih vadb, a po besedah Mikolavčiča je bilo "kar težko, saj so otroci težko sledili vajam zaradi koncentracije in ostalih tehničnih omejitev". S temi vadbami sicer želijo spodbuditi otroke h gibanju preko igre in jih naučiti, da je gibanje način življenja. Hkrati želijo spodbuditi starše, da bi se pridružili k družinskim vadbam.
Slednje bodo še ta mesec potekale v Kopru in Izoli, zanje še vedno sprejemajo prijave na info@aktivenotrok.si. Trajajo 45 minut, namenjene pa so otrokom med 3. in 6. letom starosti. Z vadbami bodo ponovno nadaljevali v septembru.
Sicer pa ekipa Aktiven Otrok čez celo leto ponuja vrsto aktivnosti, poleti denimo tečaje plavanja.