Ukrepi so namenjeni podpori direktorjev javnih zdravstvenih zavodov, da bodo lahko bolnišnice in zdravstveni domovi še naprej zagotavljali neprekinjeno zdravstveno varstvo, je po seji vlade povedal državni sekretar na ministrstvu za zdravje Denis Kordež.

Na podlagi ukrepov bodo lahko direktorji preverili utemeljenost posameznih oblik dela, denimo izmenskega dela, dežurstev in stalne pripravljenosti, s katerimi zagotavljajo neprekinjeno zdravstveno varstvo.

V praksi po besedah državnega sekretarja to pomeni, da bodo lahko tam, kjer zaradi nezadostnega števila zdravnikov ne bo mogoče ohraniti trenutnih oblik dela, zdravnike razporedili v izmensko delo. To pomeni, da bodo delali enako kot drugi zdravstveni delavci, je pojasnil Kordež.

Denis Kordež

Če je obremenitev nekega dežurnega mesta v določeni bolnišnici taka, da ne presega 25 odstotkov obremenitev v rednem delovnem času, bodo lahko direktorji po presoji s strokovnimi sodelavci za taka mesta organizirali pripravljenost na domu, s tem pa znižali obremenitve za zdravnike.

Izvajalci službe nujne medicinske pomoči (NMP) pa bodo lahko v primeru nezmožnosti zagotavljanja nujne medicinske pomoči organizirali skupno dežurno mesto. V tem primeru bosta javna zdravstvena zavoda sklenila dogovor, v katerem bosta določila lokacijo skupnega dežurnega mesta, kjer bo neprekinjeno prisoten zdravnik za izvajanje službe NMP, je pojasnil Kordež.

Prav tako je vlada danes sprejela usmeritve glede preklicev soglasij zdravnikom za opravljanje zdravstvenih storitev pri drugih izvajalcih zdravstvene dejavnosti. Gre za ukrep, ki je posledica umika soglasij za nadurno delo določenih zdravnikov in iz tega izhajajoče potrebe po kadru v zdravstvenih zavodih, je pojasnil.

Fotografija je simbolična.

"Vlada s tem daje direktorjem priložnost, da pri vsakem posamezniku presodijo, ali so izpolnjeni zakonski pogoji za delo pri drugem zavodu, če niso, pa da takšna soglasja prekličejo," je poudaril.

Ob tem je dodal, da na ministrstvu za zdravje direktorje javni zdravstvenih zavodov pozivajo, naj jim do srede posredujejo predloge, kje je zaradi zagotavljanja neprekinjenega zdravstvenega varstva smiselna ohranitev soglasij za delo izven matičnih zdravstvenih ustanov.

Gre za prvi sklop ukrepov, v prihodnje pa bo vlada po njegovih besedah predvidoma sprejela še dodatne ukrepe, s katerimi se bo opredelila do "opravljanja nabora zdravstvenih storitev v času stavke".

Fotografija je simbolična.

"Naša skrb in vsi ukrepi so usmerjeni v zaščito zdravja ljudi, kljub stavki, ki je legitimna pravica vsakega posameznika, vendar ne smemo dopustiti, da ceno tega nosijo pacienti, ki so v tej situaciji šibkejši člen," je poudaril državni sekretar.

Na vprašanje, ali bi lahko v naslednjih fazah sprejeli tudi ukrep prerazporejanja zdravnikov med zdravstvenimi ustanovami, je odgovoril, da je ukrepe zelo težko napovedovati. Če pa javni zdravstveni zavodi ne bi zmogli zagotoviti delovanja zdravstvene dejavnosti, denimo delovanje nekega bolnišničnega oddelka, bi lahko ob dogovoru s sosednjim zavodom prišlo tudi do premeščanja zdravstvenih delavcev.

Danes sprejeti ukrepi po besedah Kordeža v "največji možni meri" izhajajo iz obstoječe zakonodaje. Prihodnji ukrepi, ki bodo usmerjeni v zagotavljanje določenih zdravstvenih storitev, ki morda ne spadajo v zakonsko določen minimum izvajanja v času stavke, pa bodo najverjetneje precedenčni, je napovedal.

Zdravniška stavka

Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides stavka od 15. januarja. Zahteva ureditev plačnega sistema zdravnikov v posebnem zdravstvenem stebru, določitev karierne poti zdravnika in odpravo plačnih nesorazmerij, vključno z dvigi plač starejšim zdravnikom.

Po več pogajalskih sejah z vladno stranjo, ki sodeč po izjavah predstavnikov obeh strani niso prinesle napredka, je glavni stavkovni odbor Fidesa na seji 30. januarja soglasno sprejel sklep, da vodstvom zdravstvenih zavodov predajo preklice soglasij za nadurno delo. Preklici v veljavo večinoma stopijo z začetkom marca.