"Predsednik republike Borut Pahor ima do pomilostitev zelo zadržan odnos. Meni, da mora vsak akt pomilostitve nositi močno sporočilo, utemeljitev zanj pa trdno pojasnilo," so pojasnili v uradu predsednika republike. Ob tem so dodali še, da predsednik svoje odločitve glede pomilostitev ni dolžan obrazložiti.

Pahor je v svojem prvem mandatu (2012-2017) prejel 308 prošenj za pomilostitve, ugodil pa je štirim. V drugem mandatu je prejel 184 prošenj, o petih še ni odločil, ugodil pa je prav tako štirim prošnjam.

Nekdanji predsednik Milan Kučan se je za pomilostitve odločal pogosteje, v dveh mandatih je skupaj pomilostil 200 oseb. V njegovem prvem mandatu (1992-1997) je v urad prispelo 460 vlog, za pomilostitev se je odločil v 154 primerih. V drugem mandatu (1997-2002) pa se je ob prejetih 450 vlogah za pomilostitev odločil v 46 primerih.

Nekdanji predsednik Janez Drnovšek je v svojem mandatu (2002-2007) prejel 695 vlog za pomilostitev in ugodil 99 prošnjam.

V mandatu predsednika republike Danila Türka (2007-2012) pa je prispelo 547 vlog za pomilostitev, Türk se je za pomilostitev odločil v 19 primerih.

Potek pomilostitvenega postopka sicer določata zakon o pomilostitvi in navodilo o delu sodišč v zvezi s pomilostitvenim postopkom, kjer je določeno, katere listine in mnenja katerih institucij je treba pridobiti, preden predsednik republike v posameznem primeru odloči. Tako v vsakem pomilostitvenem postopku s svojimi mnenji sodelujejo pristojno sodišče, državno tožilstvo, pravosodno ministrstvo in posebna komisija, ki jo je imenoval predsednik republike. Obenem v večini primerov s svojim mnenjem sodelujejo še pristojni center za socialno delo, zavod za prestajanje kazni zapora ter lečeči zdravnik.

Vsi sodelujoči svoja mnenja za predsednika republike tudi utemeljijo. Predsednik republike tako na podlagi vseh prejetih mnenj, na katera sicer formalno ni vezan, so mu pa v veliko pomoč, sprejme odločitev v vsakem konkretnem primeru, so še navedli v uradu predsednika republike.