Foto: Facebook Drugi tir/BeGR8 Media

Kot je v sinočnjih Odmevih dejala ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek, je bila odločitev, da gre država v gradnjo samo enega tira, sprejeta leta 2006 in "tega na žalost zdaj ne moremo spremeniti". Ob tem priznava, da bi bilo zagotovo ceneje, če bi dvotirno progo gradili naenkrat. "Če bi jo želeli spremeniti, bi še s to progo, ki se danes že gradi, čakali, da bi se vsi projekti spremenili, da bi se dvotirna železnica umestila v prostor in tako dalje. Zato je najprej en tir, do leta 2030 pa bo proga dvotirna," je dejala Bratuškova.

Drugi tir nas bo stal 1,1 milijarde evrov, dodatni tir pa še 354 milijonov evrov, skupaj torej skoraj 1,5 milijarde. Kot je dejala, je v investicijskem programu načrtovana "relativno visoka" rezerva, "da se potem ne dodaja, če bi se kaj zgodilo". Čeprav, kot je povedala, so nekaj aneksov k pogodbam že podpisali, zaradi višjih cen na trgu.

Bratuškova je prepričana, da mora biti Slovenija sposobna graditi svojo infrastrukturo sama, zato so izločili možnost tujih investitorjev pri gradnji.

Kar je za lokalno prebivalstvo izredno velikega pomena, pričakujejo prepoved prevoza nevarnih snovi in omejitev tovornega prometa, za kar je Bratuškova včeraj v Odmevih "obljubila", da bo stari tir potem obremenjen "najmanj, kar je mogoče". Prepričana je, da se vsaj nevarne snovi po starem tiru ne bodo več vozile.

Na vprašanje, kdaj bo Slovenija vendarle postala bolj dostopna po železnici in se bo vsaj del prometa lahko spravilo na železniško progo, saj slovenske ceste ne požirajo več, pa Bratuškova odgovarja, da ni tako samo v Sloveniji. In da je v poletnih mesecih gneča v Italiji, Nemčiji in Franciji verjetno še nekoliko večja.

Izpostavila je še, da so bile slovenske železnice dolga leta zapostavljene, ker se je država odločila najprej narediti avtocestni križ. A leta 2026, ko naj bi bila železniška proga med Koprom in Divačo zgrajena, "bi se moralo na naših avtocestah poznati, da bo iz Luke Koper manj tovornjakov".