Nobena nadaljnja razprava kolegija Evropske komisije v povezavi z vprašanjem arbitražne razsodbe o meji med Slovenijo in Hrvaško ni načrtovana, so v tiskovni službi komisije odgovorili na vprašanje, ali lahko kolegij še obravnava pravno mnenje o arbitražni razsodbi, ki ga je v petek objavil nemški tednik Spiegel.
ZAKAJ EVROPSKA KOMISIJA SEDI KRIŽEM ROK? Ignorira pravno mnenje lastne pravne službe
Slovenija
Evropska komisarka iz Slovenije Violeta Bulc (na sliki zgoraj) je v nedeljo za TVS dejala, da še ni prepozno za to, da kolegij komisarjev obravnava pravno mnenje, ki ga je objavil Spiegel in ki potrjuje slovenska stališča glede uveljavljanja arbitražne odločbe o meji s Hrvaško.
Evropska komisija lahko po oceni Bulčeve o tem še vedno razpravlja, "če Slovenija pozove komisijo in prosi, da se arbitražna razsodba obravnava naprej, je pa seveda stvar predsednika ali bo to uvrstil v razpravo pred vsemi komisarji".
V tiskovni službi komisije so danes na vprašanji, ali lahko kolegij še vedno obravnava to pravno mnenje in v katerih okoliščinah, odgovorili, da "ni načrtovane nobene nadaljnje razprave kolegija o tem vprašanju".
Spomnili so, da je kolegij o tem razpravljal na podlagi predstavitve vodje pravne službe 4. julija lani. Po razpravi julija lani je komisija objavila izjavo, v kateri je zapisala, da od Slovenije in Hrvaške pričakuje, da bosta arbitražno sodbo izvršili. Izrazila je tudi pripravljenost, da pomaga k zagotovitvi celovite in pravične uresničitve sodbe.
Vendar komisija ni storila ničesar, da bi prispevala k uresničitvi razsodbe, čeprav je njena lastna pravna služba maja letos pozvala k pripravi obrazloženega mnenja na podlagi ugotovitev, ki potrjujejo slovenska stališča, da gre pri nespoštovanju arbitražne razsodbe za kršitev prava EU.
A v tiskovni službi na vprašanje, zakaj so ignorirali mnenje lastne pravne službe, odgovarjajo le tako, da spomnijo na predhodne, junijske izjave v povezavi s tem vprašanjem, s katerimi so poskušali zmanjšati pomen dokumenta, o katerem so bile takrat na voljo le neuradne informacije.
Na vprašanja slovenskih dopisnikov v Bruslju v povezavi s tem mnenjem, ki potrjuje slovenska stališča, so junija v komisiji odgovorili: "Dobro veste, da ne komentiramo številnih notranjih papirjev, ki morda krožijo v komisiji."
Tudi zdaj, ko je Spiegel objavil dokument pravne službe komisije, naslovljen na šefinjo kabineta predsednika Jean-Clauda Junckerja (na sliki zgoraj), v tiskovni službi komisije zgolj ponavljajo junijski odgovor.
Cerar: "Hrvaška je dolžna uveljaviti arbitražno razsodbo"
Hrvaška je dolžna uveljaviti arbitražno razsodbo, z neupoštevanjem odločitve arbitražnega sodišča pa krši mednarodno pravo in pravo EU, je danes v odzivu na mnenje pravne službe Evropske komisije glede arbitraže dejal zunanji minister Miro Cerar. Dodal je, da je Slovenija upravičena, da v okviru svojih meja izvaja svoje suverene pravice. Mnenje pravne službe v Bruslju potrjuje glavne navedbe Slovenije in jasno pove, da arbitraža velja tudi za celo Evropsko unijo, je dejal Cerar.
Da Evropska komisija ni obravnavala mnenja svoje pravne službe, bodo morali v Bruslju pojasniti. Je pa spomnil, da je za dnevni red kolegija Evropske komisije odgovoren njen predsednik Juncker in da je njihova avtonomna odločitev, ali obravnavajo tovrstne dokumente in izrazijo svoje mnenje. Slovenija se ne more neposredno vmešavati v delo Evropske komisije, a lahko vztrajno izraža svoje mnenje. "Evropska unija stoji in pade na vladavini prava," je dodal Cerar. Ocenil je še, da Slovenija sicer dobro sodeluje z Brusljem, a da je komisija na primeru arbitraže zamudila svojo priložnost, da bi varovala načela vladavine prava.
Nemec: "Odločitev komisije glede arbitraže postavlja pod vprašaj njeno verodostojnost"
Odločitev Evropske komisije, da ni upoštevala mnenja svoje pravne službe, postavlja pod vprašaj njeno verodostojnost, je danes povedal predsednik parlamentarnega odbora za zunanjo politiko Matjaž Nemec. Razkritje nemškega časnika Spiegel nakazuje, da naveza med Junckerjem in hrvaškim premierjem Andrejem Plenkovićem dejansko presega vladavino prava in tudi njeno spoštovanje, kar je temelj Evropske unije, je dodal.
Poudaril je še, da razkritje kaže tudi, da se pri delovanju komisije v ospredje postavlja strankarske interese in interese posameznih držav, ne pa celotne družine evropskih držav. Juncker in Plenković sicer prihajata iz iste politične skupine, Evropske ljudske stranke. Nemec je ob tem zahteval odziv ustreznih institucij v Bruslju, tudi Evropskega parlamenta.