OZP se bo na zaprti seji le seznanil z vsebino sporazuma. Predlog po navedbah virov Radia Slovenija ne predvideva dodatnih finančnih zavez Slovenije do Ukrajine, razen nadaljnjega financiranja humanitarne pomoči.

Ljubljana bo sicer Kijevu finančno pomagala v okviru zavez, ki so jih na vrhu zveze Nato v Washingtonu ta teden sprejeli voditelji članic zavezništva. Te predvidevajo, da bodo zaveznice v prihodnjem letu Ukrajini namenile za najmanj 40 milijard evrov vojaške pomoči. Slovenija naj bi v različnih oblikah prispevala 80 do 100 milijonov, vendar to ni del dvostranskega sporazuma.

Besedilo predloga naj bi sicer vsebovalo tudi obsodbo ruske agresije in neomajno podporo Slovenije ozemeljski celovitosti Ukrajine. Obe državi naj bi tudi ugotavljali, da Evropa ne bo varna, dokler v Ukrajini ne bo vzpostavljen trajen mir. Navajata tudi skupne vrednote, od demokracije do varovanja človekovih pravic in svoboščin.

Slovenija naj bi se v sporazumu tudi zavezala, da bo podpirala reformne ukrepe Ukrajine, ki so bistvene za uresničevanje njenih evro-atlantskih ambicij, kot tudi, da si bo skladno z mednarodnim pravom prizadevala za terjanje odgovornosti vpletenih v vojne in druge zločine, storjene med vojno.

Ker sporazum še ni bil usklajen, ga premier Golob z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim ni mogel podpisati na vrhu Nata. Po novem naj bi ga predvidoma podpisal v četrtek na zasedanju Evropske politične skupnosti v Londonu.

Vlada je varnostni sporazum, kakršnega je Ukrajina že podpisala s številnimi državami, začela pripravljati spomladi. Predsednica republike Nataša Pirc Musar je sprva napovedala, da ga bo podpisala med obiskom v Kijevu konec junija, a se je zapletlo, ker Ukrajina ni podprla osnutka, saj v njem ni bilo konkretnih zavez glede pomoči.

O sporazumu sta se nato Golob in Zelenski pogovarjala ob robu zadnjega vrha EU v Bruslju. Premier je takrat izrazil pričakovanje, da bi sporazum lahko podpisali julija.