Prejšnje raziskave so za hitrejšo izgubo ledenega pokrova krivile toplejša morja, ki krožijo okoli Antarktike. Toplejša voda naj bi spodjedala ledene police, zaradi česar naj bi pokrov hitreje drsel in se izgubil v morju.

Geologi pod vodstvom Amande Lough z univerze Washington v St. Louisu pa so zdaj prišli do zaključka, da so za hitrejši tok ledu morda odgovorni tudi ognjeniki. Ti naj bi segrevali led, taljenje pa naj bi pospešilo tok.

Znanstveniki so dokaze za svoje trditve zbrali s pomočjo senzorjev, ki so v letih 2010 in 2011 zabeležili večjo potresno dejavnost pod Deželo Marie Byrd - planoto na Zahodni Antarktiki.

Led se segreva od spodaj

S pomočjo radarja, s katerim so prodrli globoko v led, so na globini 1400 metrov odkrili zanimive usedline elipsaste oblike s površino okoli 1000 kvadratnih kilometrov. Usedline naj bi bile vulkanski pepel, ki naj bi ga izbruhal ognjenik pred približno 8000 leti. Do te ocene so prišli ob domnevi, da se je tam vsako leto nabralo 12,5 centimetra novega ledu.

Kot poudarjajo znanstveniki v članku v reviji Nature Geoscience, ta opažanja ponujajo trdne dokaze o delujočih ognjenikih na Antarktiki. Doslej so sicer vedeli, da je na Zahodni Antarktiki več ognjenikov, a so domnevali, da niso aktivni.