Z RAČUNA POKOJNE BABICE V KOPRU 'IZGINILO' 77.500 EVROV: Dva dni v bolnišnici, še tri dni na upravni enoti

Slovenija

Pred dnevi smo poročali o zgodbi Koprčana in "zapletu" na banki Intesa Sanpaolo po smrti njegove matere. Vnuk, ki je imel pooblastilo za upravljanje z njenim računom, je z njega dvignil 77.500 evrov, ko je gospa že preminila. Za podrobnejša pojasnila, kako se lahko zgodi kaj takega, smo vprašali ključne deležnike v tej zgodbi. Odgovore izolske bolnišnice in banke Intesa Saopaolo še čakamo, so se pa odzvali na Upravni enoti (UE) Koper in v Banki Slovenije.

Ker je gospa umrla v Splošni bolnišnici Izola, smo nanje naslovili vprašanje, v kako kratkem času so dolžni posredovati podatek o smrti pacienta in komu. Na UE Koper, kjer so zadolženi za izdajo mrliškega lista, smo vprašali, v kako kratkem času morajo to storiti in koga vse morajo o smrti z mrliškim listom obvestiti.

"Smrt se mora prijaviti pristojnemu organu, upravni enoti, v dveh dneh od dneva smrti," pojasnjujejo na UE Koper. Če je oseba umrla v bolnišnici, zdravstvenem domu, v domu za ostarele, v vojašnici, zaporu, hotelu, zavodu, … mora smrt upravni enoti prijaviti organizacija, v kateri je oseba umrla. Obveščanje poteka pisno, predložiti je potrebno potrdilo o smrti, ki ga izda zdravstveni delavec, ki je ugotovil smrt, oziroma zdravstveni zavod, če je oseba umrla v njem.

Ob tem na koprski upravni enoti zatrjujejo, da se zavedajo, kako pomemben je takojšen vnos podatka o smrti posameznika v matični register, "zato vpise izvajamo nemudoma po prejemu prijav". "O smrti pa najpozneje v treh dneh pisno obvestimo organe, ki imajo zakonsko podlago za pridobitev teh podatkov," dodajajo.

Zgodba Koprčana ob smrti matere

Ker je Koper majhno lokalno okolje, identitete bralca ne razkrivamo, saj bi s tem posredno nehote lahko razkrili identiteto preostalih vpletenih. Pa tudi namen Koprčana je le, da s svojo zgodbo opozori ljudi, naj bodo previdni.

Leta 2015 je v izolski bolnišnici, v zgodnjih jutranjih urah, umrla njegova mati. Še istega dne naj bi se na banki Intesa Sanpaolo v Kopru, takrat Banka Koper, zglasil njen vnuk s pooblastilom za upravljanje z njenim bančnim računom. Uslužbencu naj bi zamolčal podatek, da je babica umrla in z računa dvignil 2.500 evrov, naslednjega dne pa še 75.000 evrov gotovine.

Naš sogovornik je šele v zapuščinskem postopku na sodišču izvedel, da mu mati očitno ni zapustila ničesar, kar pa se mu je zdelo nekoliko nenavadno. Zato se je obrnil na banko, pri kateri je imela mati odprt račun, in izvedel, da sta bila opravljena neposredno po njeni smrti dva dviga v skupnem znesku 77.500 evrov.

Tako kot bo ob tem marsikdo pomislil, da je vnuk preslepil banko in da je bilo storjeno kaznivo dejanje, je menil tudi Koprčan. Zoper vnuka pokojnice je vložil kazensko ovadbo, ki pa jo je koprsko državno tožilstvo zavrnilo z obrazložitvijo, da ne gre za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti, temveč, da se kaznivo dejanje, ki je bilo storjeno proti krvnemu sorodniku, začne na zasebno tožbo. In naš sogovornik je vložil zasebno tožbo.

Pri banki Intesa Sanpaolo so kakršnokoli odgovornost za nastalo situcijo zavrnili, češ, da o smrti imetnice bančnega računa niso bili obveščeni. Obrnil se je tudi na Banko Slovenije, kjer so mu zatrdili, da je koprska banka ravnala zakonito. Za več podrobnosti smo se na Banko Slovenije obrnili tudi mi.

Vprašali smo, kdo je tisti, ki mora banko obvestiti o smrti komitenta, v kako kratkem času mora to storiti in na kakšen način. Pa še, ali morda vodijo podatek, koliko tovrstnih primerov se letno ali v desetih letih zgodi v Sloveniji, kot je primer našega bralca. Ali je bil kdajkoli zaradi tovrstnih dvigov po smrti komitenta morda vložen predlog za spremembo zakonodaje, se je zakonodaja po letu 2015 morda spremenila, pa tudi, ali obstaja varovalka, da to takih primerov ne bi prihajalo.

Kot pojasnjuje na Banki Slovenije, "pooblastilo pomeni izjavo volje komitenta, v opisanem primeru zapustnice, da lahko pooblaščenec razpolaga s sredstvi pooblastitelja na računu. S podelitvijo pooblastila torej pooblastitelj prevzame tudi morebitna tveganja prekomerne uporabe oziroma zlorabe pooblastila".

Posebnih določb glede obveščanja v primeru smrti Zakon o plačilnih storitvah nima, "za obveščanje se tako uporabljajo splošna pravila obligacijskega prava, torej velja enako kot za vsa ostala pogodbena razmerja, katerih stranka je bil zapustnik. Pravni nasledniki zapustnika, ki prevzamejo njegove pravice in obveznosti, so dediči", dodajajo na Banki Slovenije.

Bolnišnica ima torej dva dni časa, da obvesti upravno enoto o smrti pacienta, upravna enota pa ima še tri dni časa, da z mrliškim listom obvesti organe, ki imajo zakonsko podlago za pridobitev teh podatkov, med katerimi je tudi banka. V petih dneh po smrti komitenta pa res lahko zgodi že marsikaj.

Deli novico:

Komentiraj

Za komentiranje je potrebna  Prijava  oz.  Registracija
vseved |  12 .06. 2024 ob  09: 06
29
Mama je očitno dobro vedela koga je pooblastila.Ta bebo očitno ni bil dober sin. In nehajte utrujat!