Za pojasnila, kako se zaščititi pred negativnimi posledicami vročine, smo se obrnili na Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), ki izpostavlja potrebo po zmanjšanju izpostavljenost vročini s tem, da se umaknemo v senco, v naravo ali v hladnejše prostore. Prostore hladimo in ohranjamo hladne tako, da zračimo ponoči, zgodaj zjutraj in zvečer, čez dan pa manj. "Kolikor je le mogoče, se zadržujemo v zaprtih, hlajenih prostorih. Če je doma ali v službi vroče, poiščimo hladen prostor (nakupovalni centri, knjižnice…) – tudi nekaj ur dnevno v ohlajenem prostoru koristi pri manjšanju obremenitve organizma zaradi vročine," svetuje NIJZ. Ohladimo se lahko tudi s hladno prho ali hladno kopeljo.

Pijemo tudi, če nismo žejni

Prav tako omejimo fizično aktivnost na prostem na jutranje in večerne ure. Priporoča se uživanje lahke hrane in manjših obrokov; nujno je tudi zadostno uživanje tekočin. "Priporočamo uživanje brezalkoholnih pijač, najbolje hladne vode - primerna temperatura je temperatura vode iz pipe. Ne uživajmo pijač, ki vsebujejo kofein, alkohol ali veliko sladkorja – te pijače povečajo odvajanje tekočine iz telesa. Pijemo tudi, če še nismo žejni," opozarja NIJZ.  Pri odraslem znašajo potrebe po tekočinah, ki jih zaužijemo s pijačami, približno 1,5 litra dnevno, v vročini so le te večje: okvirno dva litra dnevno, pri telesnem naporu pa še več.

Med 10. in 17 uro v senco

Ne smemo pozabiti na zaščito pred soncem. V času, ko je najmočnejše, to je med 10. in 17. uro poiščimo senco. Zaščitimo se s sončnimi očali, pokrivalom za glavo, primernimi oblačili ter z zaščitno kremo širokega spektra (z zaščito pred UVA in UVB žarki) in zaščitnim faktorjem (t.j. SZF oz. angl. SPF) najmanj 30. "S kremo zaščitimo kožo, ki ni pokrita z oblačili (npr. obraz, uhlji, hrbtišča rok)," svetuje NIJZ.

Problem je tudi koncentracija ozona

V zraku je z visokimi temperaturami povezana tudi koncentracija ozona. "Pri nas je to še posebej relevantno v Novi Gorici in Kopru," opozarjajo na NIJZ. Ozon ima škodljive zdravstvene učinke na pljuča (astma in kronična obstruktivna pljučna bolezen), ob dolgotrajni izpostavljenosti pa tudi na druge organe.

Kaj storiti v nujnem primeru?

Kot  opozarja NIJZ, so nekateri ljudje bolj ogroženi. "Bodimo posebej pozorni na znake prizadetosti pri dojenčkih in majhnih otrocih, starejših, nosečnicah, duševno prizadetih ter pri osebah s kroničnimi obolenji, predvsem pri srčnih bolnikih in osebah s povišanim krvnim tlakom. Pokličimo ali obiščimo tiste, ki živijo sami in morda potrebujejo pomoč," svarijo strokovnjaki NIJZ.

NIJZ posebej opozarja, da lahko pride ob zelo veliki toplotni obremenitvi tudi pri zdravih odraslih ljudeh do izčrpanosti zaradi toplote; ob tem se pojavijo znaki, kot so močno znojenje, onemoglost, hladna, bleda koža, hiter in šibek pulz, slabost in/ali bruhanje ter omotica. Prav tako obstaja nevarnost toplotnega udara: pozorni moramo biti na znake, kot so telesna temperatura nad 39°C, vroča in pordela koža, hiter in močan utrip, lahko pride tudi do motnje zavesti, tudi do krčev.  "V primeru pregretja osebo umaknemo na hladno (v senco ali hladen prostor). V primeru vročinske kapi takoj pokličemo zdravniško pomoč, obolelega ves čas hladimo. Z zdravnikom se posvetujemo tudi, če imamo neobičajne težave, ki ne minejo ali se slabšajo," še priporoča NIJZ.