Na razstavi je predstavljenih več kot 300 fotografij, video posnetkov in predmetov, ki predstavljajo Tita v različnih družbenih okvirih. Tako se lahko obiskovalci sprehodijo skozi deset galerij z naslovi Tito in Jugoslavija, Titovi sodelavci, Štafeta mladosti, Neuvrščeni, Titova potovanja, Vozni park, Tito in pošta Jugoslavije, Umetniške upodobitve in Pogreb vseh časov. Razstavo dopolnjuje gostujoča razstava Muzeja zgodovine Jugoslavije iz Beograda, ki je prispeval galerijo o Titovih silvestrovanjih.

Tržaški zgodovinar Jože Pirjevec je ob odprtju razstave dejal, da je bil Tito človek, ki je ljubil oblast in se ji do konca ni hotel odpovedati, četudi bi bilo bolje, da bi se je. "Kljub temu da je v svojem zasebnem življenju močno grešil z razkošjem, pa je privoščil, da so tudi drugi kolikor toliko dobro živeli," je ocenil.

V našo zavest in zgodovino se je Tito po Pirjevčevem mnenju zapisal predvsem zato, ker je vodil narodnoosvobodilno vojno, "kajti brez nje Slovenci kot narod ne bi obstajali in niti ne kot država". Prepričan je, da si Tito zasluži zahvalo in spoštovanje, ker je začrtal naše meje, s katerimi se lahko zadovoljimo in nam dajejo možnost, da oblikujemo svojo državno identiteto.

Na razstavi je sicer mogoče videti tudi več Titovih osebnih predmetov, med drugim njegovo pisalno mizo s stolom in svetilko. Razstavljena je tudi zadnja štafeta, ki jo je še prejel Tito osebno. Štafeto je izdelala slovenska kiparka Milena Braniselj, edina ženska, ki je od leta 1946 zmagala na natečaju za izdelavo enega od osrednjih simbolov jugoslovanskih narodov.