"To bo zgodovinski vrh, saj praznujemo 75-letnico najuspešnejšega zavezništva v zgodovini. Vendar pa ne bomo samo praznovali, ampak bomo sprejemali tudi pomembne odločitve za prihodnost na področju obrambe in odvračanja, podpore Ukrajini in poglobitve partnerstev, predvsem z našimi partnericami v azijsko-pacifiški regiji," je ob prihodu na osrednji del tridnevnega zasedanja, ki je zanj zadnji, povedal Stoltenberg.

Glede nadaljnje podpore Ukrajini pri njenem soočanju z rusko agresijo je povedal, da na vrhu pričakuje sprejetje celovitega svežnja, sestavljenega iz petih delov.

Eden od teh delov je po njegovih besedah Natovo poveljstvo, namenjeno usklajevanju vojaške pomoči Ukrajini in urjenja njenih vojakov. Drugi element je dolgoročna zavezanost pomoči Ukrajini. V svežnju so še napovedi dodatne vojaške pomoči, tudi na področju zračne obrambe, ter dvostranski varnostni sporazumi med državami članicami in Ukrajino.

Poleg tega vključuje vzpostavitev novega centra za usposabljanje na Poljskem, s katerim želijo zagotoviti interoperabilnost med Natovimi in ukrajinskimi silami.

"Vseh pet elementov skupaj obenem predstavlja močan most do ukrajinskega članstva v Natu. Prepričan sem, da bodo vse zaveznice ponovile svojo zavezanost temu, da bo Ukrajina postala članica Nata," je povedal generalni sekretar. Ob prihodu na prizorišče je Stoltenberg pojasnil, da pogajanja o delu sklepne izjave glede članstva Ukrajine še potekajo.

Predstavniki držav članic naj bi se medtem že dogovorili o besedilu, ki ga bodo morali voditelji še uradno potrditi. V njem po navedbah tujih tiskovnih agencij piše, da je ukrajinska pot do članstva v Natu nepovratna. V besedilu po neuradnih informacijah poudarjajo, da bo Ukrajina povabilo v zavezništvo prejela, ko se bodo s tem strinjale vse države članice in ko bodo izpolnjeni pogoji.

Obenem naj bi se članice dogovorile, da bodo v prihodnjem letu Kijevu namenile vojaško pomoč v višini 40 milijard evrov. Toliko na letni ravni namenjajo že od začetka ruske invazije. Stoltenberg si je sicer v mesecih pred vrhom prizadeval, da bi Nato podal večletno finančno zavezo glede pomoči Ukrajini.

Druga pomembna tema zasedanja je okrepitev izdatkov, ki jih države članice namenjajo za obrambo. Generalni sekretar je danes poudaril, da bo letos dva odstotka bruto domačega proizvoda (BDP) ali več za obrambo namenilo 23 od 32 članic.

To pa je tudi eden od razlogov, zakaj je prepričan, da bodo ZDA ostale trdna zaveznica ne glede na izid novembrskih volitev, na katerih se bosta pomerila sedanji predsednik iz vrst demokratov Joe Biden in republikanski kandidat Donald Trump.

Kritike iz ZDA oziroma s strani bivšega predsednika Trumpa so se namreč nanašale predvsem na to, da druge zaveznice za obrambo namenjajo premalo sredstev. V zadnjih letih se je to po Stoltenbergovih besedah precej spremenilo. Med razlogi za to, da bodo ZDA ostale trdna zaveznica, je izpostavil še, da je močan Nato tudi v varnostnem interesu Washingtona. Obenem tako državljani kot člani ameriškega kongresa iz obeh strank podpirajo članstvo ZDA v zavezništvu.