Na finančnem ministrstvu pojasnjujejo, da je vladna medresorska komisija 15. maja prejela prvo pobudo banke za izvedbo ukrepov za krepitev stabilnosti bank po zakonu o slabi banki in spremljajoči uredbi. Iz izjav in nastopov v minulih tednih je jasno, da gre za Novo Ljubljansko banko (NLB).

Vlada je sklep o primernosti NLB sprejela že 16. maja, za zdaj pa še vedno velja terminski načrt, da bodo prvi prenosi slabih sredstev iz bank na državno družbo za upravljanje terjatev bank oziroma t. i. slabo banko izpeljani do konca junija. Prvi sredstev paket iz NLB naj bi znašal 1,3 milijarde evrov bruto oziroma 700 milijonov evrov neto.

Pri obravnavi pobude NLB pa so se po pojasnilih finančnega ministrstva pokazale pomanjkljivosti sedanje ureditve, saj iz zakona in uredbe ni razviden celoten postopek izvedbe ukrepov. Veliko nejasnosti se je po navedbah ministrstva pojavilo tudi pri vrednotenju sredstev. Novela uredbe naj bi te pomanjkljivosti odpravljala, v spremenjenem besedilu členov pa se upoštevajo tudi nekateri komentarji Evropske centralne banke (ECB).

Glavne rešitve uredbe so, da medresorska komisija od banke zahteva, naj sestavi podrobno, realno uresničljivo poslovno strategijo. V skladu z mnenjem ECB pa se iz te poslovne strategije črta del o ukrepih za povečanje posojilne dejavnosti.

Komisija bo v okviru presoje poslovne strategije banke upoštevala tudi rezultate neodvisnega skrbnega pregleda aktive banke in dodatnih obremenitvenih testov, ki jih bo izvedel zunanji izvajalec. Ta zunanji pregled je Sloveniji nedavno priporočila Evropska komisija.

Uvaja se tudi dvostopenjsko odločanje vlade o ukrepih za posamezne banke. Vlada tako najprej odloči o primernosti banke za tovrstno pomoč države, dodatno pa se uvaja še odločitev o izvedbi in vsebini ukrepov na podlagi poslovne strategije banke.

Pred dokapitalizacijo banke se mora izguba banke pokriti v breme za to razpoložljivih sestavin kapitala banke in sredstev obstoječih lastnikov kapitalskih instrumentov banke. Kapitalsko krepitev lahko izvedeta le slaba banka oziroma neposredno država. Pred postopkom zadolževanja mora družba za upravljanje terjatev bank pridobiti soglasje ministrstva za finance.

S spremembami uredbe se natančneje opredeljuje tudi vrednotenje oziroma realna dolgoročna ekonomska vrednost sredstev za prenos na slabo banko. Spreminja se še metodologija za ocenjevanje realne dolgoročne ekonomske vrednosti terjatev.

Vrednost sredstev se na koncu določi glede na njihovo ocenjeno realno dolgoročno ekonomsko vrednost, zmanjšano za stroške refinanciranja in upravljanja slabe banke. Stroški, ki se prenesejo na posamezno banko, morajo biti razumni in utemeljeni ter določeni v pogodbi med banko in družbo za upravljanje terjatev bank.