V prvih šestih mesecih je javni zavod posloval s t. i. pozitivno ničlo oziroma je ustvaril za 20.000 evrov dobička. Po besedah direktorja posluje konsistentno in dobro. Po besedah Nardina samo za amortizacijo namenijo približno pet milijonov evrov letno in veliko vlagajo v razvoj. Če bi za naložbe dobili obljubljen državni denar, bi bil rezultat še boljši, je zatrdil.

Nova pogodba o dobavi električne energije predvideva še enkrat višjo ceno od prejšnje, kar bo hud udarec. Zato razmišljajo, da bi energetsko sanirali tisti del stavbe, ki ga še niso, in da bi na streho postavili sončno elektrarno, je povedal Nardin. Pojasnil je, da lahko sončne panele postavijo na 1500 kvadratnih metrih površine z ugodno lego.

Za kolonoskopijo na vrsti šele sredi leta 2024

Člani sveta zavoda so imeli največ vprašanj v zvezi s čakalnimi dobami. Na primeru napotnice za kolonoskopijo, ki predvideva pregled šele sredi leta 2024, so opozarjali, da je to nesprejemljivo.

Nardin je dal prispodobo, da je sistem naročanja v Sloveniji podoben povezanim posodam – tista, ki se prazni, se hkrati polni z vsebino preostalih. Dejal je, da s povečanjem obsega dela vrst ne bi skrajšali, ker bi se začeli v Izolo naročati pacienti z vseh koncev Slovenije.

Pojasnjeval je, da tako dolgo čakajo tisti, ki imajo na napotnici stopnjo nujnosti redno, saj jih ves čas preskakujejo tisti z višjimi stopnjami nujnosti. Poudaril je še, da je na prvi pregled treba čakati tako dolgo, ker zdravniki opravljajo vse več kontrolnih pregledov, te pa morajo opraviti v določenih rokih. Zatrdil je, da v bolnišnici na to ne morejo vplivati.

Na ponovljena vprašanja, na kaj pa lahko vplivajo, je odgovoril, da težavo rešujejo samo s čiščenjem seznamov čakajočih, s katerih brišejo paciente, ki so se za storitve naročili drugje ali so umrli. Zatrdil je, da so na tem področju naredili veliko.

Iz izolske bolnišnice je v zadnjem času odšlo precej zaposlenih, a je Nardin zagotovil, da na kadrovskem področju ni težav. Dejal je, da težave rešujejo z optimizacijo procesa, s katero razbremenjujejo zdravstvene delavce administrativnega dela. Priznal pa je, da na ta način ne bodo mogli reševati težav v nedogled.

Letos bodo v Izoli lahko opravili več kardioloških in nevroloških operacij ter pregledov z magnetno resonanco, kot so sprva načrtovali. Svet bolnišnice je potrdil sklenitev podjemnih pogodb z zdravniki, ki bodo to delali zunaj rednega delovnega časa.

Predstavnica oddelkov za pediatrijo, ginekologijo in porodništvo je svetnikom pojasnjevala, zakaj poslujejo z izgubo. Ocenili so, da so plačila za te storitve prenizka. Za vsak porod, na primer, bolnišnica porabi približno 4000 evrov, od zavoda za zdravstveno zavarovanje pa jih dobi samo 1800, so zatrdili.

Revizija izplačevanja dodatkov zaradi covida-19 v Izoli ni pokazala nepravilnosti, je še ugotovil svet zavoda.