Vinjete so se začele uporabljati s 1. julijem 2008 in Dars je tisto leto izdal 15.684 plačilnih nalogov zaradi neuporabe ali nepravilne uporabe vinjet. Leto za tem jih je bilo 51.989, leta 2010 51.641, predlani 49.488, lani pa 43.824.

Plačal kar 150 evrov kazni

Minuli teden je sicer potovanje skozi Slovenijo zelo razburilo bruseljskega dopisnika francoskega časnika Liberation Jeana Quatremerja. Ta je namreč na poti v Hrvaško in Srbijo nekaj časa preživel tudi v Sloveniji. V državo je vstopil skozi predor Karavanke in nekaj časa bival v Sloveniji, blizu meje s Hrvaško pa so ga ustavili Darsovi nadzorniki. Ker ni imel vinjete, je moral plačati 150 evrov kazni.

Sloveniji molze nevedne tuje državljane?

To ga je tako razburilo, da je na Twitterju sprožil veliko akcijo, v kateri je različne organe opozarjal, da se v Sloveniji molze nevedne tuje državljane. Trdil namreč, da tuji vozniki niso ustrezno in razumljivo opozorjeni, da je obvezna uporaba vinjet in kje nalepke kupiti. Prepričan je, da gre za diskriminacijo tujih voznikov in s tem za kršitev pravil o prostem pretoku.

Zahtevajo bolj pregledno informiranje voznikov

To je sprožilo celo odziv Evropske komisije, ki je povedala, da je letos dobila okoli deset tovrstnih pripomb glede Slovenije. V Bruslju napovedujejo, da bodo jeseni od držav z vinjetnim sistemom zahtevali bolj pregledno in vsem razumljivo informiranje voznikov.

Na Darsu so za STA povedali, da so vsi vstopi na ceste z obvezno uporabo vinjete ustrezno označeni z obvestilnimi tablami, prav tako pa so opozorilne table postavljene tudi pred glavnimi vstopnimi točkami v Slovenijo na italijanski, avstrijski in madžarski strani. Le Hrvaška takih tabel ne dovoljuje na svojem ozemlju, so dodali.

Poleg omenjenih obvestilnih tabel so na vseh vstopih v državo, kjer se cesta nadaljuje z avtocesto ali hitro cesto, takoj za državno mejo postavljene tudi informativne table za vinjetni režim, ki v slovenskem in angleškem jeziku opozarjajo na plačilo cestninskih cest in način plačila cestnine glede na kategorijo vozila. Izjema je, tako na Darsu, meja z Madžarsko, kjer informacijske table niso postavljene.

Dars je na mejnih prehodih organiziral dodatna prodajna mesta

Večini tabel je po pojasnilih Darsa dodana tudi dopolnilna tabla z navedbo oddaljenosti prodajnega mesta vinjet. Povsod za državno mejo so postavljeni tudi znaki omejitve največje dovoljene hitrosti na cestah v Sloveniji, ki opozarjajo tudi na način plačila cestnine na cestninskih cestah. Podobno je tudi vsak vstop na avtocesto ali hitro cesto označen z dopolnilno tablo 'vinjeta'.

Na Darsu nadaljujejo, da so na mejnih prehodih z večjim pretokom prometa organizirali lastna prodajna mesta za nakup vinjet. Gre za tri stalna prodajna mesta na mejnih prehodih Šentilj, Fernetiči in Gruškovje ter za dve prodajni mesti na Škofijah in Obrežju, kjer se vinjete prodajajo samo v obdobjih povečanega prometa.

Označbe teh prodajnih mest vinjet so po pojasnilih Darsa stalne. Izjema je le mejni prehod Obrežje, kjer je organizirano mobilno prodajno mesto. Glede na mejno državo je prilagojena tudi vsebina označb.

Nadzor izvajajo šele za prvim prodajnim mestom

Dars vinjete prodaja tudi na cestninskih postajah, poleg tega pa tudi preko pogodbenih partnerjev doma in v tujini. V Sloveniji je takšnih prodajnih mest 1100, v tujini pa 2000.

V Sloveniji mora imeti vozilo vinjeto takoj, ko zapelje na avtocesto oziroma hitro cesto, kar pomeni že od mejne črte naprej. Izjema je mejni prehod Karavanke, kjer se s plačilom predora plača tudi odsek do izvoza Hrušica.

Ne glede na to, da je treba imeti vinjeto od mejne črte naprej, pa na Darsu zagotavljajo, da se nadzor izvaja šele za prvim prodajnim mestom vinjet v Sloveniji, ki obratuje.

Po petih letih uporabe vinjet je po Darsovem prepričanju splošno znano, da so na avtocestah in hitrih cestah v Sloveniji obvezne vinjete. A najpogostejša izgovora kršiteljev sta prav to, da niso nikjer mogli kupiti vinjete in da niso vedeli, da je obvezna.

Glede na vse povedano pa na Darsu ocenjujejo, da so ti izgovori neupravičeni oz. neutemeljeni. Se pa zavedajo, da se lahko vsakemu zgodi, da se predhodno ne pozanima, kakšen cestninski sistem je v veljavi v državi, v katero ali prek katere namerava potovati.