Drugi tir, največja investicija na železniškem omrežju Slovenije, bo povezal Luko Koper s preostalim delom slovenskega železniškega omrežja. "Verjamem, da bo izgradnja drugega tira pripomogla k temu, da bo Luka Koper še bolj konkurenčna in da se bo to v kratkem tudi pokazalo skozi dodatne investicije v sami Luki," je na slovesnosti ob viaduktu pri vasi Gabrovica v bližini Črnega Kala dejal premier Golob.

Tudi na preostalem delu železniškega omrežja intenzivno poteka obnova, čakajo še nekatere najpomembnejše investicije, predvsem na ljubljanskem vozlišču, je dejal premier. "Verjamem, da bomo uspeli vse tri velike infrastrukturne investicije - vozlišče Ljubljana, Luko Koper in drugi tir - sinhrono pripeljati do zaključka, da bo lahko Slovenija izkoristila svojo izjemno lego, da bomo imeli mi, ki tu živimo, gospodarsko in v smislu blaginje od tega čim več," je dodal.

Ocenil je, da se je Slovenija obnove železniškega križa lotila bolj sramežljivo kot gradnje avtocestnega križa, 20 let se je odločalo, ali in kako se bo drugi tir gradil, zmanjkalo ni niti politikantstva, ko pa je projekt v svoje roke prevzela stroka, "smo inženirji pokazali, da smo med najboljšimi v svetu". "Vi ste najboljši dokaz tega, kako Slovenija zmore ne samo v športu, ampak tudi v gradbeništvu," je dodal.

Viadukt Gabrovica je izjemen inženirski podvig, je primer dobrega sodelovanja naročnika, projektantov, inženirja, izvajalcev gradbenih del, vseh podizvajalcev in vseh delavcev, je poudaril generalni direktor projektnega podjetja 2TDK Matej Oset.

Nekaj več kot 400 metrov dolg viadukt Gabrovica je eden od treh viaduktov na trasi drugega tira, dva sta že zgrajena, tretjega naj bi do konca meseca. V okviru projekta so poleg dveh od treh viaduktov doslej končali več kot 20 kilometrov dostopnih cest, izkopali 31 od 37 kilometrov predorov, prestavili progo, je povedal Oset.

Viadukt Gabrovica je - tako kot avtocestni viadukt Črni Kal, pod katerim poteka železniški viadukt Gabrovica - projektiral inženir Marjan Pipenbaher, dela izvaja turška družba Yapi Markezi. Na viaduktu je treba še položiti tire in namestiti opremo, "leta 2026 pa bo ta viadukt prečkal prvi vlak", je povedal Oset.

Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek je ocenila, da so uspeli vzpostaviti dobro prakso izvajanja zahtevnih infrastrukturnih projektov. Redko kateri prometni projekt je, čeprav je drugi tir nujna naložba za nadaljnji razvoj pristanišča in slovenskega gospodarstva ter za zagotavljanje kakovostnega javnega prevoza do Obale, doživel takšno nasprotovanje in polemike, je dejala ministrica in menila, da je, čeprav geografsko sodi le v en del Slovenije, postal skupni projekt, "projekt generacije".

Ministrica je dodala, da je pred izvajalci bistvena naloga - nadaljevati s projektom drugega tira v zastavljeni dinamiki in kakovosti, "kar pomeni zaključek gradnje do konca leta 2025, tako da bo v letu 2026 lahko po progi že zapeljal prvi vlak".

Potrdila je načrte, da bi po končanju prve proge drugega tira zgradili vzporedni tir, ki ga umeščajo v prostor. Kot je dejala, je vesela, da je v času svojega prvega ministrovanja na tem resorju vztrajala, da se na določenih delih, kot so servisne cevi v predoru, upošteva, da bosta tira dva. Finančno konstrukcijo vzporednega tira je še treba postaviti, bo pa ta zaradi omenjene predpriprave po njenih besedah precej cenejši, "govorimo o nekaj 100 milijonih evrov, nikakor ne še o eni milijardi".

Vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Jerneja Jug Jerše je dejala, da projekt drugega tira ni pomemben le za Slovenijo, ampak vso Evropo, saj dograjuje vseevropsko prometno omrežje. Investicije v železniško infrastrukturo v EU so eden najpomembnejših graditeljev zelenega prehoda, saj je železniški promet ena najbolj trajnostnih oblik prevoza, je poudarila in spomnila, da je projekt drugega tira podprt iz kohezijskega sklada in iz instrumenta za povezovanje Evrope.