Štiridesetdnevnemu postu sledijo velikonočni prazniki. V krajih z župnijsko cerkvijo so se velikonočni obredi začeli na velikonočno soboto zvečer. Po blagoslovu ognja in vode ter slovesni sveti maši se je po vasi vila vstajenjska procesija. Na okna so ljudje postavili prižgane sveče, okli vasi pa zakurili kresove. Zjutraj so ljudje odšli v cerkev po blagoslovljeno žerjavico, s katero so potem doma na ognjišču zakurili ogenj.

Še vedno je za veliko noč v navadi blagoslov jedi, predvsem pinc (sladkega kruha okrogle oblike), kuhanih jajc in pršuta. Jajca so obarvali z olupki čebule. Za veliko noč so bili od jedi na mizi: kuhana jajca, domači pršut, kuhani štruklji s plečetom (sprednje prašičje stegno), nakalda (pristna istrska jed), žolca ter seveda pince in tičice, slednje za otroke. Nekdaj je bilo za veliko noč v navadi tudi "picanje jajc".

Picanje jac (sekanje pirhov) je bilo na Primorskem v navadi na Veliko noč popoldan ali na velikonočni ponedeljek. Pri tej, nekoč priljubljeni velikonočni igri, so seveda veljala določena pravila. Za picanje so rabili enobarvna (rdeča) trdo kuhana jajca. Picali pa so jih samo fantje, po dva ali več. Najprej so se zmenili med sabo za način: ali se mora kovanec samo zapičiti v jajce, tako, da prebije lupino, v njej obtiči in ostane viden, ali se mora skriti pod lupino, da ga ni bilo videti. Nato so trdo kuhano jajce položili na tla. Sekač pa ga je skušal zadeti iz tolikšne oddaljenosti, da je prišel s stegnjeno roko približno pol metra od jajca. Če jo je zadel, je bilo jajce (pirh) njegovo.

Nakalda ali nadava, tudi nadova je nedvomno ena najbolj tipičnih in avtohtonih istrskih jedi. Običajno so jo pripravljali ob veliki noči, v vsaki vasi pa so se sestavine nekoliko razlikovale. Običajno se nakaldo je kot samostojno jed, glavna začimba pa je šetraj (»maćešna«) !

»NAKALDA«

Za pripravo nakalde ali nadave so osnovne sestavine: star zdrobljen kruh (drobtine) ali prav tako zdrobljene pince (tipičen velikonočni sladki kruh), nariban ovčji sir, jajca, rozine, olje, šetraj in kokošja juha.

Iz omenjenih sestavin s soljo in poprom umešamo primerno gosto maso v katero ponekod dodajo še koščke pršuta ali pancete. Testo razvaljamo v debelejšo klobaso in narežemo na pr. 7 cm dolge svaljke, ki jih nato kuhamo v kokošji juhi (ali slanem kropu) dokler ne splavajo na površje. Ponudimo kot samostojno jed.

Drugi način priprave nakalde ali nadave pa je: v večjo skledo damo domač nariban star kruh, jajca, nariban sir, po želji tudi koščke pršuta ali pancete, sol, poper, sesekljan šetraj, oljčno olje, rozine in nekoliko kvasa. To vse dobro zamesimo in razvaljamo v primerno debelo štručko, ki jo v krpi kuhamo v slanem kropu kuhamo za pr. četrt ure. Ko je kuhana, jo odvijemo in narežemo na rezine ter ponudimo.

PINCA in TIČICA

Pinca je tipična istrska velikonočna sladica oziroma bolje rečeno sladek kruh, ki jo po nekod še danes pečejo doma. Obstaja pa nekaj različic glede sestavin za pripravo pinc in prav tako tudi receptov. Izrazi za pinco so še: primorska pinca, velikonočna pinca, itd. Iz istega testa se pripravi tudi tičica oziroma pletenka vendar z dodatkom jajca.

Za pripravo tako imenovane tičice (pletenice, kite…) potrebujemo testo kakor za pince ter jajci, eno za okras, eno pa za premaz.

Testo za pinco razdelimo na štiri dele, razvaljamo vsakega posebej za palec debele in spletemo kito v obliki vretena. V zgornji, debelejši del testa damo oprano sveže jajce z lupino, premažemo s stepenim jajcem in pečemo v pečici, da lepo porjavi. Ko je pečena potrosimo z navadnim sladkorjem.

Namesto kite lahko testo obdelamo v obliki gnezda ali krone, vedno z jajcem na sredini, premažemo s stepenim jajcem in spečemo.

Sorodne vsebine:

Veliko zamisli za piransko bolnišnico, a ..

Alberto Pucer: Največ mi pomeni priznanje sovaščanov!

Kje so se izgubila tipična istrska imena?