foto: Jaka Ivančič

Predstavite nam projekt Belvederse terase, kaj vse obsega?

Projekt je razdeljen v tri sklope. Prvi obsega prometno ureditev območja z ukinitvijo spodnjega parkirišča in ureditev dostopa na okolju prijaznejši način ter garažno hišo na vstopu v Krajinski park Strunjan z zgornje strani. Drugi sklop je ureditev glampinga kot vmesne-tamponske cone pred strunjanskim parkom, obogaten z didaktičnimi vsebinami, ki bi osveščale obiskovalce o vstopu na zavarovano območje. Tretji sklop pa zajema ureditev javnega dostopa do morja in kopalne pomole ter dostop s supi in kajaki s prozornim dnom do parka oz. Mesečnega zaliva.

Med drugim načrtujete vzpenjačo. Kam točno bi jo umestili? Bi bila vožnja z njo brezplačna?

Gleda na to, da se pot za pešce ob plaži oz. promenada konča ob klifu, kjer je nadaljnja hoja otežena in celo smrtno nevarna, je potrebno sprehajalce preusmeriti na zgornji del klifa, kjer se poti nadaljujejo po robu klifa vse do Strunjana. V nasprotni smeri pa bi omogočili z vzpenjačo javni dostop do morja iz morebitne zgornje garažne hiše. Za premostitev te razdalje bi bila primerna vzpenjača ali druga oblika skupinskega transporta, ki bi bila okolju prijaznejša od množice avtomobilov, ki trenutno vozijo in parkirajo ob morju, tik ob vstopu v krajinski park.

Cena vožnje bi bila primerljiva z vožnjo z avtobusom javnega prometa, vsekakor pa cenejša od celodnevnega parkiranja. V primeru plačila parkirnine v zgornji garažni hiši, pa bi bila lahko cena transporta že vključena v ceno parkirnine. Menim, da bi bile za obiskovalce in tudi za naravo naše potencialne rešitve veliko bolj prijazne, kot je trenutna ureditev.

Na tem območju ste razmišljali tudi o ureditvi glamping kampa. Kaj pa o hotelu?

Glamping je ena od možnosti, ki smo ji skupaj s Krajinskim parkom Strunjan in drugimi partnerji obdelali v okviru evropskega projekta za Centralno evropski ekološki trajnostni turizem (CEETO), ki je bil sofinanciran iz program Interreg Centralna Evropa. V glamping tradicionalno zahajajo ljubitelji narave, ki radi preživljajo svoj čas na prostem, cenijo lokalno hrano ter si jo v glampu lahko tudi pripravijo oziroma celo pridelajo. S tem bi med intenzivnim turizmom San Simona in zavarovanim območjem strunjanskega parka naredili tudi tako imenovano tampon oz. prehodno cono, ki bi ščitila zdajšnje nekontrolirano ter neosveščeno vstopanje v park s pripravami za pripravo hrane z odprtim ognjem, smetenjem … Hkrati pa bi valorizirali sedaj zaraščeno območje ter omogočili ljudem dodatni zaslužek z lokalnimi pridelki, tudi tistimi iz Krajinskega parka Strunjan.

foto: Jaka Ivančič

Z ureditvijo bi preprečili pozidave klifa s hotelom tipa kot v Bernardinu, kar trenutni prostorski akt celo omogoča. Mi bi skladno z mednarodnimi obvezami prostega dostopa do morja in 50 metrskega pasu umestili vkopani hotel v višji del, pod cesto. Tak hotel bi omogočal servisne storitve za glamping in turizem skozi celo leto – nenazadnje je tak hotel v naši bližini nastal v Rovinju.

Vsekakor bi v tem razvojnem projektu morala občina ta prostor oddati in ne prodati, saj bi le tako lahko preprečila ponovitev zgodbe iz drugih delov mesta, ki so končali na slabih bankah, potem ko so končali v zasebnih rokah. Menimo, da bi bila stavbna pravica za investitorja oz. najem za obdobje 30 let pravšnja rešitev, potem pa se lahko naredi tudi za bodoči čas primernejšo ureditev, morda tudi nazaj zaraste, seveda ob predhodni odstranitvi začasnih glamping hišic, kar je zelo enostavno.

foto: RIIBA

Kdaj bo projekt Belvederske terase ugledal luč sveta? V kakšni fazi je trenutno?

To je projektna ideja, ki smo jo kot zavod za razvojne projekte izdelali skupaj z mednarodnimi partnerji in Krajinskim parkom Strunjan ter Regionalnim razvojnim centrom Koper, ki je bil tudi partner projekta. Občina bo to območje v prihodnosti verjetno urejala po sprejetju občinskega prostorskega načrta in takrat se bo lahko nadaljevalo z drugimi pobudami in projekti. Na koncu se bo Občinski svet Občine Izola odločil za najbolj primerno – tudi ob posvetovanju s soglasodajalci za naravo in kulturno dediščino.

Kolikšna je ocenjena vrednost projekta?

Javni program bi stal štiri milijone evrov. Bi pa lahko črpal tudi evropska sredstva v novi finančni perspektivi 2021–2027 v višini od 50 do 80 odstotkov in bi ga uredila občina. Zasebni investitor v glamping in vkopani terasast hotel je bil v omenjenem evropskem projektu ocenjen na 11 milijonov evrov. Tudi glamping bi lahko bil delno sofinanciran iz evropskih sredstev, saj je to okolju prijazna oblika dopustovanja na lokaciji ter spada v Evropi med t. i. zeleno infrastrukturo ter je celo uvrščena v ukrepe za post covid okrevanje.