Dr. Andreja Kutnar, izredna profesorica, nosilka področja Znanost o lesu, na oddelku za Aplikativno naravoslovje Univerze na Primorskem in direktorica InnoRenew CoE, se je uvrstila med enajsterico, ki se bo potegovala za laskavi naziv Slovenka leta 2019. Več o njej si preberite v spodnjem intervjuju, zanjo pa lahko glasujete na tej povezavi.

Uvrstitev med kandidatke za ta laskavi naziv vas je verjetno presenetila. Kakšni so bili vaši občutki po tem, ko ste izvedeli, da ste med enajstimi kandidatkami za Slovenko leta? Kako ste doživeli oziroma še doživljate to posebno čast?

Da, res me je presenetila. Veseli me, da sem kot kandidatka v družbi oseb, ki so v javnosti večinoma bolj prepoznavne od znanstvenic in lesark. Hkrati tudi upam, da je to znak, da naše vede in aktivnosti pridobivajo na družbenem ugledu. Morda nam je le uspelo, da smo znanost približali družbi, za kar se ob siceršnjem delu trudimo tudi na raziskovalnem inštitutu InnoRenew CoE.

Ste mizarka, znanstvenica in izredna profesorica. Kdaj ste začutili, da vas privlači les in zakaj ste se odločili, da boste delali z lesom? 

Odrasla sem v mizarski delavnici in les me je od vedno prevzemal, ker je tako raznolik, ker se ga da preoblikovati, ker je včasih tudi muhast. Zato sem želela vedeti več o njem in se odločila za študij lesarstva. Po končanem univerzitetnem študiju sem spoznala, da mi osvojeno znanje ni dovolj in da ga želim še poglobiti in priti do novih odkritij. Tako sem nadaljevala z doktorskim študijem, in še danes me vodi ta vizija – prispevati nova znanja na področju znanosti o lesu. Po uspešni prijavi projekta InnoRenew CoE in ustanovitvi raziskovalnega inštituta to sedaj lahko počnem predvsem z vključevanjem interdisciplinarnega raziskovanja v naše delo. Prepričani smo namreč, da le tak pristop lahko prinese tako želeni razvojni preboj v lesarstvu.

Mizarstvo velja za moški poklic, vendar vi razbijate ta stereotip. Tudi na znanost se je dolgo časa gledalo kot na domeno moških. Kaj lahko po vašem mnenju ženske doprinesejo k tradicionalno moškemu poklicu, kot je mizarstvo? In kakšen je po vašem mnenju lahko njihov doprinos k znanosti?

Pomembno se mi zdi, da starši in učitelji ne gojijo stereotipov, kot je: ne moreš, ker si ženska. Jaz sem odraščala v družini, v kateri sem bila "izgubljeni sin" – kot kaže, je delovalo –, nikoli nisem niti pomislila, da nečesa ne morem, ker sem ženska. Na raziskovalnem inštitutu InnoRenew CoE smo zaposlili tudi raziskovalko, ki bo naredila študijo, kaj naj bi spremenili v izobraževalnem sistemu, da bi si več deklic že v času osnovnošolskega izobraževanja želelo postati inženirk. Mnoge mednarodno priznane študije namreč neizpodbitno dokazujejo, da najbolj inovativne in kreativne rešitve, ki vodijo do najboljših rezultatov tako v znanosti kot v kreativnih in klasičnih industrijah, oblikujejo ekipe, ki so raznolike po spolu, starosti in kulturi, iz katere ljudje izhajajo.

Kaj bi sporočili mladim ženskam, ki se šele odločajo o svoji poklicni poti in se ne zadovoljijo s tradicionalnimi poklici?

Vedno sem sledila svojim ciljem in se nisem ozirala na okolico, v kateri bi bilo morda "naravno", da postaneš nekaj drugega. Če imaš svoj cilj in si zanj pripravljena delati tako, kot je treba, ga slej kot prej dosežeš. Ne ozirajte se na negativno nastrojene ljudi, ker teh je vedno veliko, poiščite si podobno misleče sopotnike v življenju in pogumno naprej.

V čem se les razlikuje od drugih materialov, kaj so njegove prednosti?

V današnjih časih, ko je tudi splošni javnosti vse bolj jasno, da so viri na našem planetu končni in da nas bodo podnebne spremembe, ki jih povzroča človek, prizadele veliko bolj, kot smo se tega do nedavnega zavedali, les postaja vedno bolj cenjen vir tvoriv, kemikalij in energije. Njegova največja vrednost je, da je obnovljiv in ogljično najmanj nevtralen. Če v slovenskih (evropskih) gozdovih, s katerimi gospodarimo na zelo trajnosten način, danes posekate smreko in iz nje zgradite hišo, bosta v življenjski dobi te hiše (150 let) na "njenem mestu" zrasli dve novi smreki (povprečna smreka za industrijsko uporabo v Sloveniji raste od 70 do 80 let). Ker drevesa rastejo tako, da s pretvorbo energije sončne svetlobe iz atmosfere v procesu fotosinteze vežejo ogljikov dioksid v svoj les, smo zaradi take lesene hiše iz atmosfere tako "odvzeli" dvakrat toliko CO₂, kot bi se ga sprostilo, če bi les iz te hiše po izteku njene življenjske dobe enostavno zažgali. Ker pa les lahko večkrat pretvorimo iz dimenzijsko večjih oblik (tramovi, stene omenjene hiše) v manjše (deske, parket itd.) ali še manjše (iveri, vlakna za iverne in vlaknene plošče ter za tekstilije iz lesa), podaljšamo življenjsko dobo izdelkov te "smreke" še za nekaj desetletij. Z uporabo lesa tako na najenostavnejši in najcenejši način zmanjšujemo koncentracijo CO₂ v našem ozračju. Pri predelavi lesa poleg tega porabimo tudi precej manj energije kot pri pridelavi betona ali jekla (ki bi ga drugače potrebovali za gradnjo prej omenjene hiše), zato so prihranki pri emisijah toplogrednih plinov še toliko večji.

Katere so gospodarske panoge, ki les, zaradi njegovih funkcionalnosti, na novo odkrivajo? Kje je uporaba lesa v porastu? Na katerih področjih pa vidite njegove še neizkoriščene potenciale, kaj bi bila lahko še velika tržna niša za les?

V prvi vrsti je to vsekakor gradbeništvo, kjer se trendi že obračajo v prid lesa, potenciali pa so v tem trenutku ogromni, še posebej pri gradnji večetažnih zgradb in izdelavi izolacijskih materialov. Tudi avtomobilska industrija, farmacija, tekstilna in prehrambna industrija, še posebej pa kemijska ponovno odkrivajo les kot obnovljivo surovino, primerno za tako imenovano krožno gospodarstvo.

Kateri izdelek iz lesa, ki ste ga do sedaj videli, vas je presenetil kot najbolj neobičajen, nenavaden?

Morda bi bil dober primer uporaba lesa na področju, kjer sicer ne velja za nekaj nenavadnega, pri mostogradnji. V mislih imam visokotehnološki objekt, v vodo potopljeni Mojzesov most (https://allthatsinteresting.com/moses-bridge), ki lepo pokaže, da z znanjem in novimi postopki iz lesa lahko naredimo praktično vse.