Svet za nacionalno varnost je namreč minuli teden ministrstvoma za pravosodje in notranje zadeve naložil, da v najkrajšem času pripravita spremembe kazenskega zakonika in prekrškovnih predpisov s ciljem, da bi lahko ukrepali tudi ob aktivnostih samooklicanih vaških straž in skupin, kot je denimo Štajerska varda. Premier Marjan Šarec pa je v odgovoru na poslansko vprašanje ta teden izrazil prepričanje, da bi bile lahko sprejete v najkrajšem možnem času.

Vlada je tako danes že imela na mizi osnutka novele zakona o nadzoru državne meje in novele zakona o javnem redu in miru, po besedah ministrice Katičeve so bile dane tudi pobude za spremembo kazenskega zakonika. Glede sprememb kazenskega zakonika pa je že pred sejo vlade dejala, da ga je treba spreminjati s tresočo roko.

Tudi za pripravo novel zakonov o nadzoru državne meje in o javnem redu in miru si bodo vzeli nekoliko več časa, da bosta tudi nomotehnično dobro pripravljeni, je Katičeva povedala na novinarski konferenci po seji vlade. Kot je dodala, gre sicer res za relativno enostavne spremembe zakonodaje, a tudi takšne je treba primerno zapisati, "da ne bomo v parih urah napisali zakona, ki le pomeni represijo in bo veljal naslednjih nekaj deset let".

Po njenih besedah torej ne gre za to, da se ne bi strinjali o posameznih rešitvah, pač pa želijo člene in obrazložitve zapisati tako, da bi vzdržali morebitno presojo na ustavnem sodišču. Poleg tega morajo tudi preprečiti, da ne bi prihajalo do podvajanja enakih prekrškov oziroma kaznivih dejanj.

Ministrica je tudi zagotovila, da bodo s spremembo zakonodaje poskrbeli za to, da ne bi v isti koš kot varde metali denimo zbiranja tabornikov ali lovcev. Pri vardah gre namreč za to, da povzročajo nelagodje in si lastijo oblastne funkcije, ki so pri nas pridržane samo policiji vojski, je poudarila.

Državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Damir Črnčec pa je za Radio Slovenija pojasnil, da bodo sankcionirana tista ravnanja takšnih skupin, s katerimi se bodo te manifestirale kot neka vojaška struktura, ki poskuša imitirati izvajanje policijskih oziroma vojaških pooblastil in nalog. S tem naj bi odpravili tudi dilemo glede svobode združevanja, saj je v primeru paravojaških formacij oziroma vard zelo jasen namen njihovega združevanja in delovanja. Črnčec je ob tem opozoril tudi na dejstvo, da Slovenija nima registra ekstremistov.

Svet za nacionalno varnost je sicer minuli teden vladi v sprejem predlagal tudi Nacionalno strategijo za preprečevanje terorizma in nasilnega ekstremizma. Črnčec pričakuje, da ga bo vlada sprejela prihodnji teden.