Izvedenec sodne medicine Jože Balažic je na današnji obravnavi v zadevi odrezana roka pojasnil, da bi bila za izvedbo dokazov v zadevi potrebna vsaj dva kadavra, ki ju je težko dobiti. Tožilstvo sicer ocenjuje, da za dokazovanje krivde poskus na truplu ni potreben. Zagovorniki obtoženih se z njegovo oceno ne strinjajo.
V ZADEVI ODREZANA ROKA POTREBUJEJO DVE TRUPLI: Dokaz, ki bo 100-odstotno razčistil okoliščine?
Kronika
"Statistično gledano potrebujemo vsaj dve trupli," je povedal Balažic, ko je pojasnil, da bi dve trupli sicer potrebovali za primerjavo rezultatov poskusa rezanja roke v primeru "sproščene" roke in roke, ki drži predmet.
Kot je povedal, bi za poskus morali pridobiti kadaver podobne konstitucije, kot je obtožena Julija Adlešič. "To pa se zgodi morda enkrat na leto," je pojasnil Balažic. Prav tako bi poskus morali izvesti v roku 24 ur po smrti osebe, na kateri bi nato izvedli poskus. Ob tem je izvedenec opozoril, da bi bilo treba pred izvedbo poskusa pridobiti tudi dovoljenje komisije za medicinsko etiko in dovoljenje svojcev umrle osebe.
Julija Adlešič
Odvetnik Sebastiena Abramova Mitja Pavčič je v izjavi medijem izrazil prepričanje, da dovoljenje svojcev ne bi bilo potrebno. "Po zakonu o pacientovih pravicah soglasje svojcev ni potrebno, saj ne gre za znanstveno ali izobraževalno delo, ampak za sodnomedicinsko delo," je pojasnil Pavčič.
Tožilec Sedin Kičin je sicer prepričan, da za dokazovanje krivde izvedba poskusa na kadavru ni potrebna. "Na podlagi tega, kar je povedal izvedenec, tudi ta dokaz ne more 100 odstotno razčistiti okoliščin, za katero obramba trdi, da je bila nezgoda, ne pa namerna povzročitev poškodbe," je dejal Kičin.
Sebastien Abramov
Pavčič se z Kičinovim mnenjem, da izvedba poskusa ni nujna, ni strinjal. "Višje sodišče je odločilo, da je to nujno, ker gre za dokazovanje odločilnega dejstva," je opomnil Pavčič. Z opravljenim poskusom bi po njegovih besedah namreč razjasnili vprašanje verodostojnosti zagovora Adlešičeve, ki trdi, da je šlo pri poškodbi roke za nesrečo.
Zagovornik Adlešičeve Boris Grobelnik je po obravnavi povedal, da se bo z vprašanjem, ali je kadaver sploh mogoče pridobiti, moralo ukvarjati tožilstvo, ne pa zagovorniki obdolženih.
Višje sodišče je obsodbo v prvem sojenju namreč razveljavilo. Po mnenju višjega sodišča dejansko stanje glede mehanizma nastanka poškodbe pri Adlešičevi ni dovolj razčiščeno. V ponovljenem sojenju bo zato treba izvesti preizkus na človeškem kadavru.
Na današnji obravnavi je sicer pričalo več uslužbencev zavarovalnic, pri katerih so obtoženi pred poškodbo sklenili več zavarovanj. Uslužbenci so večinoma ponovili svoja pričanja iz prvega sojenja.
Obtoženi Sebastien Abramov se je začetka obravnave sicer udeležil, potem pa jo je zaradi slabega počutja zapustil. Njegov oče, obtoženi Gorazd Colarič je ob prihodu na sodišče odrinil enega od fotografov, obravnavo pa kasneje zapustil še pred zaključkom.
12. člen
(opustitev pregleda stranke pri določenih produktih)
(1) Zavarovalnice, ki imajo dovoljenje za opravljanje poslov življenjskega zavarovanja, podružnice zavarovalnic tretjih držav, ki imajo dovoljenje za opravljanje poslov življenjskega zavarovanja, zavarovalnice držav članic, ki ustanovijo podružnico v Republiki Sloveniji oziroma so pooblaščene neposredno opravljati posle življenjskega zavarovanja v Republiki Sloveniji, ustanovitelji in upravljavci vzajemnih pokojninskih skladov, pokojninske družbe ter pravne in fizične osebe, ki opravljajo posle v zvezi z dejavnostjo zavarovalnega zastopništva in posredništva pri prodaji zavarovalnih polic življenjskega zavarovanja, lahko opustijo pregled stranke v naslednjih primerih:
1. pri sklepanju poslov življenjskega zavarovanja, pri katerih posamezen obrok premije ali več obrokov premije zavarovanja skupaj, ki jih je treba plačati v enem letu, ne presega vrednosti 1000 eurov, ali v primerih, ko plačilo enkratne premije zavarovanja ne presega vrednosti 2500 eurov;
2. pri sklepanju poslov pokojninskega zavarovanja pod pogojem, da gre za:
a) sklenitev takšne vrste zavarovanja, v okviru katerega zavarovalne police ni mogoče prenesti na tretjo osebo ali je uporabiti kot zavarovanje za najem kredita ali posojila, ali
b) sklenitev kolektivnega zavarovanja v okviru pokojninske ali druge podobne sheme, ki zaposlenim zagotavlja pravico do pokojnine, če se premije zavarovanja vplačujejo z odtegovanjem od plače in v okviru pravil sheme ni dovoljen prenos pravic na tretjega.
(2) Družbe za izdajo elektronskega denarja, družbe za izdajo elektronskega denarja iz druge države članice in podružnice tujih družb za izdajo elektronskega denarja lahko opustijo pregled stranke v naslednjih primerih:
1. pri izdaji elektronskega denarja, če enkratni znesek vplačila, opravljenega za izdajo tega denarja, na elektronskem mediju, na katerega podatkov ni mogoče ponovno naložiti, ne preseže vrednosti 250 eurov;
2. pri izdaji elektronskega denarja in poslovanju z njim, če skupni znesek za izdajo tega denarja opravljenih vplačil, shranjen na elektronskem mediju, na katerega je mogoče podatke ponovno naložiti, v tekočem koledarskem letu ne preseže vrednosti 2500 eurov, razen če imetnik elektronskega denarja v istem koledarskem letu unovči znesek 1000 eurov ali več.
(3) Organizacije iz prvega odstavka 4. člena tega zakona lahko opustijo pregled stranke tudi v zvezi z naslednjimi produkti ali z njimi povezami transakcijami, če le‑ti v skladu s četrtim in petim odstavkom tega člena predstavljajo neznatno tveganje za pranje denarja ali financiranje terorizma:
a) produkti, ki se nanašajo na financiranje stvarnega premoženja in pri katerih lastninska pravica in pravica do razpolaganja s premoženjem nista prenesena na stranko do prenehanja pogodbenega razmerja (npr. lizing stvarnega premoženja, najem z opcijo odkupa, prodaja s pridržkom lastninske pravice), če vrednost pologa, povezanega s takšnim produktom, ali vsota obrokov, odplačanih v obdobju enega leta, ne presega 15000 eurov;
b) varčevalni produkti, ki imajo podobne lastnosti kot zavarovalne police (npr. postopno varčevanje), in sicer če:
- posamezen polog ali več pologov skupaj, ki jih je treba plačati v enem letu, ne presega vrednosti 1000 eurov, ali
- v primeru varčevanja z enkratnim pologom vrednost takega pologa ne presega 2500 eurov;
c) drugi produkti (npr. potrošniška posojila male vrednosti), če najvišji možni znesek produkta in z njim povezanih transakcij ne presega 15000 eurov.
(4) Produkt in z njim povezane transakcije predstavljajo neznatno tveganje za pranje denarja ali financiranje terorizma, če so hkrati izpolnjeni naslednji pogoji:
a) produkt ima pisno pogodbeno podlago;
b) transakcije, povezane s produktom, se izvršijo preko računa, ki ga ima stranka odprtega pri kreditni instituciji v Republiki Sloveniji ali pri kreditni instituciji s sedežem v državi članici ali enakovredni tretji državi iz petega odstavka 25. člena tega zakona;
c) produkt ali transakcije, povezane s produktom, niso anonimne in omogočajo pravočasno izvedbo pregleda stranke, kadar v zvezi s transakcijo ali stranko obstajajo razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma, ne glede na vrednost transakcije;
d) za produkt je vnaprej določen najvišji možni znesek;
e) tretji ne smejo imeti koristi od produkta ali z njim povezane transakcije, razen v primeru smrti, invalidnosti, preživnine do vnaprej določene starosti in podobnih dogodkih.
(5) V primeru produktov in z njimi povezanih transakcij, ki omogočajo naložbe v finančno premoženje ali terjatve, vključno z zavarovalnimi zahtevki ali drugimi vrstami pogojnih terjatev, morajo biti poleg pogojev, navedenih v prejšnjem odstavku, izpolnjeni še naslednji pogoji:
a) koristi od produkta in z njim povezanih transakcij so unovčljive šele dolgoročno;
b) produkt ali z njim povezane transakcije se ne morejo uporabiti kot zavarovanje terjatev;
c) v času trajanja pogodbenega razmerja:
- se ne izvršujejo pospešena plačila,
- se ne uporablja klavzula o vračilu,
- ni možno predčasno prenehanje pogodbenega razmerja.
(6) Organizacija mora o produktu, za katerega namerava na podlagi tega člena opustiti pregled stranke, obvestiti urad, in sicer še pred trženjem oziroma prodajo produkta brez pregleda stranke.
(7) Ne glede na prvi do peti odstavek tega člena opustitev pregleda stranke ni dovoljena, kadar v zvezi s stranko, produktom ali transakcijo obstajajo razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma.
Uradni list RS, št. 60/2007 z dne 6. 7. 2007: 12. člen ZPPDFT
Uradni list RS, št. 19/2010 z dne 12. 3. 2010: ZPPDFT-A
Uradni list RS, št. 77/2011 z dne 3. 10. 2011: ZPPDFT-B
Uradni list RS, št. 19/2014 z dne 17. 3. 2014: ZPPDFT-C
Uradni list RS, št. 60/07, 19/10, 77/11, 108/12 - ZIS-E in 19/14: ZPPDFT-NPB4