Vukovarska policija je sporočila, da je skupina oseb včeraj popoldne snela tri table z dvojezičnimi napisi v cirilici in latinici s treh državnih ustanov v mestu. V zadnjih nekaj tednov v Vukovarju ni bilo protestov proti uvedbi napisov tudi v cirilici, potem ko so nasilni protestniki razbili prve table, ki so jih postavili v začetku septembra.
Tiskovni predstavnik vukovarsko-sremske policijske uprave Domagoj Džigumović je potrdil, da so neznanci dvojezične table odstranili s poslopja državnih zavodov za zaposlovanje in pokojninsko zavarovanje kot tudi z državne inšpekcije. Kot je dodal, iščejo skupino nasprotnikov cirilice, ki jih sumijo odstranitve napisov z državnih ustanov.
Hrvaška vlada je v začetku septembra začela izvajati ustavni zakon o pravicah nacionalnih manjšin, ki na podlagi izidov popisa prebivalstva omogoča manjšinam, ki predstavljajo najmanj tretjino prebivalstva v določeni lokalni skupnosti, možnost tudi dvojezičnih napisov.
S protesti poskušajo ustaviti izvajanje zakona
Ustavni zakon izvajajo v več krajih, v katerih lahko srbska manjšina uveljavlja z ustavo zagotovljeno pravico, vendar pa so v Vukovarju z množičnimi, tudi nasilnimi protesti poskusili ustaviti izvajanje zakona.
Prve table so nasilni protestniki razbili, policija pa je zaradi tega privedla več oseb. Kasneje sicer ni bilo večjih incidentov, le konec septembra so privedli moškega, ki je s sprejem prebarval napis v cirilici na poslopju pokojninskega zavarovanja.
Cirilici v Vukovarju nasprotujejo predvsem veteranska združenja, ki so zbrana v štabu za obrambo hrvaškega Vukovarja, kot tudi HDZ in njene koalicijske partnerke, ki so napovedale spremembo statuta mesta in razglasitev Vukovarja za mesto posebne pietete.
HDZ podprla ustavni zakon o pravicah narodnih manjšin
Sicer je HDZ leta 2009 podprla ustavni zakon o pravicah narodnih manjšin, ki je omogočal uvedbo cirilice tudi v Vukovarju.
Da je Vukovar lahko izjema iz ustavnega zakona, meni 44 odstotkov anketirancev, da je treba razglasiti 20-letni moratorij na uvedbo cirilice v Vukovarju, pa ocenjuje 13 odstotkov vprašanih v raziskavi, ki so jo izvedli prejšnji teden. Za brezpogojno uveljavitev ustavnega zakona je slaba petina hrvaških državljanov, nekoliko manj pa jih ocenjuje, da je treba ponoviti popis prebivalstva iz leta 2011.