Francija in Nemčija bosta v odziv na obsežne ruske napade na Ukrajino v zadnjih dneh Kijevu zagotovili dodatno pomoč pri njegovi zračni obrambi, sta po današnjem skupnem zasedanju vlad v francoskem Toulonu v skupni izjavi sporočili državi. Zavzeli sta se tudi za zaostritev sankcij proti Rusiji, poročajo tuje tiskovne agencije.
ODZIV NA NAJNOVEJŠE RUSKE NAPADE: Francija in Nemčija bosta okrepili podporo ukrajinski zračni obrambi
Svet
"Kljub intenzivnim mednarodnim prizadevanjem Rusija ne kaže nikakršne pripravljenosti končati svoje agresorske vojne proti Ukrajini," sta sporočili državi po srečanju nemškega kanclerja Friedricha Merza in francoskega predsednika Emmanuela Macrona.
Merz, ki se je udeležil skupnega zasedanja vlad, je dejal, da bi vojna v Ukrajini lahko trajala še veliko mesecev kljub prizadevanjem pod vodstvom ZDA, da bi jo končali. Dodal je, da ga ne preseneča nenehno odlašanje Kremlja glede neposrednih pogovorov med predsednikoma, Vladimirjem Putinom in Volodimirjem Zelenskim, rekoč da je to del Putinove strategije.
Macron pa je izrazil upanje, da bo do srečanja med Zelenskim in Putinom prišlo. Če Putin ne bo izpolnil obljube o srečanju z Zelenskim, kot je to napovedal ameriški predsednik, bo to po njegovi oceni pomenilo, da je "izigral predsednika Trumpa".
Poleg napovedi o dodatni pomoči zračni obrambi Ukrajine sta se Pariz in Berlin danes zavzela tudi za dodatne ukrepe proti Moskvi, da bi tako okrepili pritisk na Rusijo za končanje vojne. Za dodatne ukrepe si bosta državi prizadevali tako v okviru skupine G7 kot Evropske unije, znotraj katere sicer že potekajo pogovori o novem svežnju sankcij. Francija in Nemčija si po poročanju dpa prizadevata, da bi bile te usmerjene proti tretjim državam, ki podpirajo rusko vojno v Ukrajini.
V četrtek je Rusija na Kijev izstrelila tako rakete kot drone, ki so povzročili veliko uničenje v stanovanjskih stavbah in terjali najmanj 23 življenje, med katerimi so štirje otroci.
Francija in Nemčija - edini članici EU z jedrskim orožjem - sta po današnjem zasedanju vlad sporočili še, da sta v luči skupnih varnostnih izzivov odprti za strateški dialog. Cilj je med drugim nadalje povezati skupne varnostne in obrambne cilje ter strategije, so zapisali. Jedrsko odvračanje sta izpostavili kot temelj varnosti zveze Nato.
Državi bosta novembra v Berlinu tudi soorganizirali digitalni vrh, da bi izboljšali evropsko usklajevanje glede tehnoloških vprašanj. Srečanja, na katerem pričakujejo okoli 900 predstavnikov politike, gospodarstva, znanosti in civilne družbe, naj bi se udeležila tudi Merz in Macron. Vladi obeh držav sta se sešli na prvem tovrstne srečanju, odkar je položaj maja letos v Nemčiji zasedla vlada kanclerja Merza.
Ta je skupno sejo vodil skupaj z Macronom. Njegova vlada, ki jo vodi premier Francois Bayrou, bi sicer na položaju utegnila ostati le še kratek čas, saj zaenkrat nima zagotovljene podpore na glasovanju o zaupnici 8. septembra.