Balkan v tem trenutku za Slovenijo predstavlja podobno situacijo, kot jo je v začetku leta Italija za celotno Evropo, je danes izpostavila Beovićeva in dejala, da se v strokovni skupini bojijo, da bi bila zapora mej prepozna.

Število primerov okužbe z novim koronavirusom v Sloveniji narašča po eksponentni krivulji, je izpostavila Beovićeva in opozorila, da problem niso več samo uvoženi primeri, ampak tudi sekundarne okužbe, v zadnjih dneh so zabeležili tudi več primerov s povsem neznanim izvorom, kar jih posebej skrbi.

Ob tem je izpostavila, da se dnevno število primerov bliža meji, ko slovenska epidemiološka služba zaradi omejenega števila epidemiologov ne bo več zmogla tekoče preverjati vseh stikov okuženih. Ob tem dejstvu se infektologinja zavzema za uvedbo aplikacije za sledenje stikom z okuženimi. Kot je izpostavila, če imamo lahko moderno tehnologijo za zabavo, ni razloga, da je ne bi uporabljali tudi za zaščito zdravja.

Beovićeva je opomnila, da je virus še prisoten in smo ljudje nanj občutljivi, podatki, da slabi, pa so na trhlih temeljih. Zato bo po njenem mnenju v družbi treba najti način življenja, ki bo preprečeval širjenje okužbe, ne bomo pa s tem povzročali prevelike ekonomske škode, ki bi vodila v revščino.

Tu je izpostavila, da Slovenijo glede širjenja okužb z novim koronavirusom ogroža predvsem prehajanje meja, druženja, prenosi v družinah in na delovnih mestih ter v dijaških ali samskih domovih. "Nimamo zdravila ne cepiva proti novemu koronavirusu. Edina rešitev so torej telesna razdalja, higiena, uporaba mask, pa tudi, da ne silimo v gnečo, ne na turističnih potovanjih, prireditvah," je dodala Beovićeva.

Opozorila je, da bo k obsežnosti drugega vala epidemije novega koronavirusa prispeval vsak posameznik prav z upoštevanjem preventivnih ukrepov. Ob tem je opozorila, da bo seznam možnih ukrepov za omejevanje epidemije počasi izčrpan, tako se že pojavljajo ideje o večjih zapiranjih. "To so res skrajni ukrepi, ki bi nas pahnili v revščino. Zato je pametno nositi masko in držati telesno razdaljo," je opomnila.

V torek je začel veljati spremenjen odlok o prepovedih zbiranja, ki je omejil vsa zbiranja na 50 do 500 udeležencev. Organizatorji dogodkov pa bodo morali pridobiti soglasje Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), poskrbeti bodo morali tudi za primerno varnostno razdaljo med udeleženci dogodka, sedežni red in ločene vhode ter izhode, je pojasnila predstojnica novomeške enote NIJZ Bonia Miljavac.

Obrazec za pridobitev soglasja po njenih besedah še ni na voljo, pričakovati ga je mogoče v četrtek ali petek, prijava pa bo mogoča tudi preko spletnega obrazca.

Na vladi v zvezi s tem prejemajo številna vprašanja, kako tolmačiti nov odlok o prepovedi zbiranja, posebej glede javnih in zasebnih dogodkov. Vladni govorec Jelko Kacin je na novinarska vprašanja pojasnil, da se na primer pogreb ne šteje za javno prireditev. "Tako ali tako je pogreb prijavljen, ker ga nekdo organizira. To niso svojci, to je praviloma pogrebno podjetje," je dejal. To je po njegovih besedah primer, ko "bi morali biti, kar se da, življenjski". Vendar pa tudi na takem dogodku velja priporočilo o telesni razdalji ali uporabi mask. "Uporaba zaščitnih mask je pomembna zato, da tisti, ki je potencialno pozitiven, ne okuži drugih," je opomnil.