Skupne policijske patrulje omogočajo lažje operativno sodelovanje, boljšo koordinacijo dela, znatno hitrejšo reakcijo pri zasledovanju pobeglih oseb in vozil ter njihovem prijetju pa tudi istočasno pokrivanje državne meje v obeh državah, je na današnji predstavitvi na nekdanjem mejnem prehodu Lipica povedal Viljem Toškan s PU Koper.

"Mešane patrulje na notranjih schengenskih mejah predstavljajo obliko tesnejšega policijskega sodelovanja med državama. Nikakor ne gre za vzpostavitev ponovnega začasnega mejnega nadzora," je na današnji predstavitvi povedal Marjan Štubljar z generalne policijske uprave.

Mešane patrulje bodo delovale v desetkilometrskem pasu ob državni meji z Italijo na območju policijske uprave (PU) Koper, enkrat tedensko pa na območju PU Nova Gorica. Izvajali bodo po štiri mešane patrulje na teden, od tega praviloma tri na slovenski in eno na italijanski strani.

Gostujoči policisti se bodo vedno pridružili domači patruljni enoti, vodja patrulje pa bo vedno policist države, na ozemlju katere se izvaja patrulja. Sodelujoči policisti se bodo med seboj pogovarjali v slovenskem, italijanskem in angleškem jeziku.

Pretekli teden so v prostorih policijske šole v Tacnu izvedli skupno usposabljanje policistov, ki so predvideni za delo v mešanih patruljah. Obravnavali so veljavno zakonodajo v tuji državi, pooblastila policistov in predvidene operativne metode delovanja. Gostujočim policistom je dovoljena uporaba orožja le v primeru samoobrambe.

Slovenska policija je takšne oblike dela izvajala že z Avstrijo in Madžarsko, Italija pa ima že vzpostavljene mešane patrulje z Avstrijo, Švico in Francijo.

Do 29. junija je slovenska policija obravnavala 5306 ilegalnih prehodov državne meje (leta 2018 3612). Italijanski varnostni organi so v tem obdobju slovenskim vrnili 146 tujcev (v enakem obdobju lani 158), med njimi največ državljanov Afganistana, Alžirije in Pakistana.

Na območju PU Koper so medtem do 27. junija na meji s Hrvaško obravnavali 1827 oseb zaradi nezakonitega prehoda meje, v enakem lanskem obdobju pa 1437. Večina tujcev je bila namenjena v Italijo, kamor so skušali priti tako peš kot z različnimi prevoznimi sredstvi.

Mešane patrulje pozdravili Pahor in predstavnika Slovencev v Italiji 

Predsednik republike Borut Pahor je danes sprejel predsednika obeh krovnih organizacij slovenske manjšine v Italiji, predsednico Slovenske kulturno-gospodarske zveze (SKGZ) Ksenijo Dobrila in predsednika Sveta slovenskih organizacij (SSO) Walterja Bandlja. Vsi trije so pozdravili danes vzpostavljene skupne slovensko-italijanske patrulje na meji.
   
Kot so navedli v Pahorjevem uradu, sta Dobrila in Bandelj predsednika seznanila s položajem slovenske manjšine v Italiji. Pri tem sta posebej izpostavila vprašanje vrnitve Narodnega doma, zlasti v luči obeleževanja 100. obletnice požiga doma, ki bo prihodnje leto.

Ob tem sta poudarila, da bodo letošnjo prireditev ob 99. obletnici prvič skupaj pripravile organizacije slovenske manjšine. Predsednika republike sta povabila na slovesnost, kar je ta z veseljem sprejel. Prireditve se bo udeležil v želji po dobrih in prijateljskih odnosih s sosednjo Italijo, je dejal.

Predsednik Borut Pahor

V pogovoru je Pahor, tudi v luči skrbi za položaj slovenske manjšine, poudaril pomen krepitve dobrega sosedstva in prijateljstva med državama. Tako je skupaj s sogovornikoma pozitivno ocenil odločitev za vzpostavitev skupnih slovensko-italijanskih policijskih patrulj na meji, ki so začele delovati danes. Meja mora ostati odprta v vzajemno korist obeh narodov in držav, so še zapisali v predsednikovem uradu. Današnjega sestanka se je udeležili tudi generalni konzul v Trstu Vojko Volk.

Slovence v Italiji je junija vznemiril predlog italijanskega poslanca Roberta Novellija za spremembo zaščitnega zakona, ki med drugim predvideva izvedbo izrednega popisa prebivalstva v Furlaniji-Julijski krajini (FJK). Na osnovi zbranih podatkov bi določili območje, na katerem se izvaja zakon.

Za SKGZ in SSO je bil nesprejemljiv tudi predlog spremembe deželnega zakona za slovensko manjšino iz leta 2007, v skladu s katerim bi sedanjemu registru slovenskih organizacij dodali register organizacij, ki negujejo jezikovne različice v Beneški Sloveniji. Na ta način bi se lahko za sredstva, namenjena slovenski manjšini, potegovala tudi društva, ki trdijo, da narečja v Reziji, v Nadiški in Terski dolini niso slovenska. Ta predlog je vlada FJK umaknila.