Kot je v obrazložitvi nagrade zapisala strokovna komisija, je Snoj trenutno najbolj znani slovenski etimolog in slovaropisec. Brez njega Slovenci ne bi imeli temeljnih sodobnih del o izvoru in razvoju slovenskega besedja. Je avtor poljudnejše različice Etimološkega slovarja slovenskega jezika in Etimološkega slovarja slovenskih zemljepisnih imen, ki svojih naslovnikov ne najdeta zgolj v ozko znanstvenih krogih, temveč tudi širše, ter soavtor zahtevnejše zastavljenega, znanstvenega Etimološkega slovarja slovenskega jezika. "Njegovo delo predstavlja sicer še marsikaj drugega, vendar brez njega slovensko jezikoslovje preprosto ne bi bilo to, kar je, in slovenski jezik o sebi ne bi imel takega pričevanja, kot ga z njegovim etimološkim delom ima," je zapisala komisija.

Snoj se tako kot ugleden in prodoren znanstvenik pridružuje dosedanjim nagrajencem Jožetu Toporišiču, Janku Modru, Martini Orožen in Majdi Merše. Nagrado iz področja slovenističnega jezikoslovja Škrabčeva ustanova podeljuje vsaki dve leti.

Štipendije za sloveniste

Z letnim podeljevanjem štipendij perspektivnim študentom pa Škrabčeva ustanova spodbuja študij in znanstveno-raziskovanje slovenskega jezika ter podpira študij drugih slovanskih jezikov, klasične filologije in primerjalnega ter splošnega jezikoslovja. Doslej je bilo podeljenih 71 štipendij odličnim študentom slovenistike, med katerimi so tudi tuji.

Ustanovo patra Stanislava Škrabca sta leta 2003 ustanovila Janez Škrabec, poslovnež in pranečak jezikoslovca slovenista patra Stanislava Škrabca, in Slovenska frančiškanska provinca sv. Križa. Zavezana je bogatenju in spodbujanju strokovnega raziskovanja slovenskega jezika, pa tudi drugih slovanskih jezikov, klasične filologije, jezikoslovja.

Škrabčevi dnevi, ki jih na Goriškem prav tako pripravljajo vsaki dve leti, letos niso izpostavili posebne teme, pač pa jezikoslovje v najširšem pomenu besede. Nanje se je prijavilo 14 predavateljev, med katerimi je tudi Škrabčev nagrajenec Snoj. Prispevke predavateljev bodo pozneje objavili v zborniku, ki bo na voljo ob prihodnjih Škrabčevih dnevih.

Frančiškanski samostan Kostanjevica je v sodelovanju s Slavističnim društvom Slovenije v obdobju od 1994 do 2007 organiziral šest jezikoslovnih simpozijev, poimenovanih Škrabčevi dnevi, ki jih je vsebinsko zasnoval in strokovno vodil Jože Toporišič. Pozneje je samostan organizacijo Škrabčevih dnevov predal Fakulteti za humanistiko Univerze v Novi Gorici in Raziskovalni postaji ZRC SAZU v Novi Gorici z željo, da se dejavnost nadaljuje v krajih, kjer je Stanislav Škrabec preživel večino svojega ustvarjalnega življenja in kjer se je začelo tudi delo Škrabčevega odbora.