Kot je uvodoma pojasnil koprski župan, prostorska politika MOK še vedno temelji na zastarelem prostorskem planu, ki v svoji osnovi izvira iz leta 1986. Prvi sklep o izdelavi OPN je tedanji župan Boris Popovič podpisal že leta 2007, postopek se je nato v letu 2014 ustavil in miroval vse do marca 2019, ko je Bržan sprejel sklep o nadaljevanju postopka priprave OPN. "Praktično smo začeli še enkrat od začetka. Vesel sem, da smo osnutek uspeli predstaviti javnosti še v tem mandatu," je dejal Bržan, ki upa, da bo OPN sprejet do izteka njegovega mandata.

"Naš OPN ni le prostorski akt, s katerim spreminjamo namembnost posameznih zemljišč, ampak je veliko več. V njem smo iskali razvojne možnosti občine kot celote, opredelili širša območja z različnimi potenciali, takšen pristop pa izključuje obravnavo posameznih pobud za spremembo namembnosti," je pojasnil in dodal, da "skupna površina stavbnih in kmetijskih zemljišč v občini ostaja nespremenjena".

Po županovih besedah so snovalci pri pripravi OPN iskali odgovor na vprašanje, "kdo smo in kaj želimo postati?". V osnutku OPN so tako predvideli nadaljnji razvoj pristaniške in tovorne dejavnosti, a se tukaj niso ustavili: "Naša vizija je družbeno in okoljsko odgovorna skupnost, ki temelji na znanju. Želimo postati tehnološko napredna skupnost, zeleno središče, občina v kateri se kmetijska zemljišča ne bodo več zaraščala, občina kakovostnih delovnih mest, ki bo svojim prebivalcem zagotovila bivališče znotraj občine. Predvsem pa si želimo razvoja, ki ne bi ogrožal našega okolja, naravnih virov, kulturne dediščine in človekovega zdravja." 

Izpostavil je največji problem MOK v zadnjih desetih letih, tj. pomanjkanje stanovanj. Kot je razložil, je posledično naraslo število prebivalcev v zalednih naseljih, s tem se je povečala razpršenost naselitve, prišlo pa je tudi do spreminjanja kulturne krajine. "In nadaljevanja takšnega trenda si ne moremo več privoščiti. Uveljavitev OPN je ključna za njegovo ustavitev," je jasen župan. Zato v novem OPN največje širitve stavbnih zemljišč načrtujejo v mestu Koper ter v Bertokih in Pradah, pri čemer bodo, tako Bržan, izrabili proste, neracionalno zasedene površine.

V Pradah predviden tehnološki park 

Še posebej s Pradami ima občina velike načrte. Del naselja bi namenili poselitvi in razvoju gospodarske dejavnosti, na delu proti Iplasu pa bi razvili tehnološki park. S tem bi po Bržanovih besedah v naslednjih desetih letih zagotovili kar tisoč novih delovnih mest.

Med idejami, ki bi lahko sprožile upor prebivalcev, pa je izvzem stavbnih zemljišč v zaledju občine, kar v praksi pomeni spremembo namembnosti zemljišč iz stavbnih v kmetijska oziroma gozdna zemljišča. Po županovih besedah bi s tem dosegli omejitev razpršenosti poselitve, ki se je 'razpasla' v zadnjih letih. Na novinarsko vprašanje, ali se na občini bojijo pojava civilnih iniciativ, ki bi bile proti temu ukrepu, je Bržan odgovoril: "Civilnih iniciativ se ne smemo bati."

Vse informacije zbrane na posebnem, namenskem portalu

Vsak občan si sicer lahko status svojega zemljišča in vse predvidene spremembe prostorskega načrta lahko ogleda na namenskem spletnem portalu, ki se nahaja na spletni strani občine. Vsi dokumenti OPN so na ogled tudi v avli MOK, do konca marca pa bo po krajevnih skupnostih organiziranih 15 javnih razprav, prva že ta četrtek v Gračišču.

Ker gre za zahteven dokument bo javna razgrnitev podaljšana na mesec in pol, torej do konca marca. "Ne bomo in ne želimo nikogar in ničesar prezreti, vsak občan ima pravico podati pobudo, predlog, mnenj, in vse bomo preučili," poudarja župan, ki občanke in občane poziva, da do vseh informacij pridejo sami:

"Ne gre ocenjevati škode, ki jo skupnosti lahko povzroči kombinacija neinformiranosti, algoritmov družbenih omrežij in ostre retorike, ki v zadnjih letih spremlja vsako pomembno odločanje. Zato je občina vzpostavila poseben portal, na katerem bodo imeli občani neposreden pogled v status svojega zemljišča, hkrati pa bomo tudi tistim, ki računalnikov niso deležni, na krajevnih skupnostih zagotovili osebo, ki bo status preverila zanje. Nobenega razloga ni, da bi se sprijaznili z informacijami iz druge roke in se pustili zavesti komur koli."

Kot še pravi Bržan, so osnutek pripravili strokovnjaki, a čeprav je bilo vanj vloženega veliko dela, znanja in izkušenj, to še ne pomeni, da je brezhiben: "Zato je zelo pomembno, da dokončni dokument dodelajo občani in občanke."